Šentjernejski župan Radko Luzar je za STA povedal, da sodi šentjernejski blagoslov konj med najstarejše v Sloveniji, obiskovalci današnje prireditve pa so podobno kot nekateri konjeniki prišli z raznih koncev Slovenije in širše Dolenjske.

Konje neprekinjeno blagoslavljajo že 156 let

Po županovih besedah gre za ohranjanje konjerejske in konjeniške tradicije, ki je na Šentjernejskem polju prisotna že od rimskih časov, sicer pa v Šentjerneju na Štefanovo konje neprekinjeno blagoslavljajo že 156 let.

Vaščani Dolenje Stare vasi se za ta praznik dobro pripravijo in povabijo prijatelje ter sosede. Luzar je še opozoril, da je konj poleg petelina najbolj cenjena žival in simbol Šentjernejskega polja, tamkajšnji konjeniški klub pa se lahko pohvali s 129-letno tradicijo prirejanja konjskih kasaških dirk.

Prireditelja današnjega Štefanovega sta bila prostovoljno gasilsko društvo iz Dolenje Stare vasi in Občina Šentjernej. Konjeniki so se najprej zbrali na tamkajšnjem hipodromu, od tam pa se je povorka s praporščakom na čelu skozi Šentjernej odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja, ki so jo v Dolenji Stari vasi sredi 18. stoletja sezidali na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana.

Smrt s kamenjanjem

Konje so na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in drugje po državi danes blagoslavljali še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Štefanu pri Trebnjem, Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, Vipavi in v Zanigradu na Primorskem. Na hipodromu v ljubljanskih Stožicah so najprej priredili kasaško dirko, konje pa bodo blagoslovili ob 13. uri.

Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Valvasor.