V izvedbenem zakonu, ki v DZ potrebuje dvotretjinsko večino, se bo določilo izvajanje maja 2013 v ustavo zapisanega fiskalnega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku.
Dokončne odločitve še ni
Vlada za sprejem zakona, ki ga bo DZ prvič obravnaval v sredo v okviru januarske seje in v okviru katerega naj bi predlagali postopno uveljavitev fiskalnega pravila, potrebuje tudi glasove opozicije. Današnji novi krog usklajevanj pri Cerarju in Mramorju še ni prinesel dokončne odločitve, so pa predstavniki opozicije in manjšin dobili nekatera dodatna pojasnila.
Kot je po pogovorih v izjavi novinarjem pojasnila predsednica NSi Ljudmila Novak, naj bi bila formula za izračun dovoljenega primanjkljaja zapisana v obrazložitvi, ne pa v samem členu zakona, kar omogoča lažje prilagoditve, »tudi zaradi tega, ker je možno, da se bo tudi v Evropi nekaj spremenilo v zvezi s tem«. V samem členu naj bi bila tako zapisana formulacija, da v primeru sprememb sporazumov na ravni EU do sprememb pride tudi v Sloveniji.
Novakova je ocenila, da gre za neko dovolj veliko obvezo, ne pa čisto za t. i. švicarsko formulo. »Lahko rečem, da se je nova formulacija približala temu, kar smo mi želeli, čeprav načeloma menim, da je švicarska formula najbolj prava, ker je preizkušena,« je povedala.
Stališče v SDS bodo skušali oblikovati do srede
V NSi bodo zdaj preučili, ali je to za njih dovolj obvezujoče in sprejemljivo, nato pa naj bi v ponedeljek o tem odločali na organih stranke. »V kolikor bodo še kakšne nejasnosti, bomo to obravnavali v sredo na seji, tako da imamo še nekaj časa za sprejem dokončnih odločitev,« je dejala Novakova.
Predsednik SDS Janez Janša je po današnjih pogovorih napovedal, da bodo poskušali stališče stranke oblikovati do srede, ko bo prva obravnava predloga zakona v DZ, je pa veliko stvari še odprtih. »Razprava in zavzemanje stališč bo verjetno trajalo še nekaj časa,« je dejal novinarjem.
Kot je pojasnil, gre v njihovem predlogu in predlogu vlade konceptualno še vedno za dva različna pristopa. »Naš v celoti upošteva to, kar piše v ustavi, vladni predlog pa od tega odstopa in v bistvu uzakonja tisto, kar mora Slovenija že tako ali tako spoštovati, torej evropske zaveze, pakt stabilnosti in rasti,« je pojasnil.
Dokončna odločitev kmalu tudi v ZaAB
Dodatno bodo preučili še nekaj elementov iz današnjega predloga, »zgolj s tega vidika, da ocenimo, ali je v trenutku, ko je politično razmerje v sami koaliciji takšno, da se nekega resnega koraka naprej ne da narediti, pač pametno podpreti polovični korak«, je pojasnil Janša.
Dokončno odločitev bodo prihodnji teden sprejeli tudi v ZaAB. O tem bodo v ponedeljek odločali na organih stranke, danes popoldne pa pričakujejo še en manjši izračun, je novinarjem pojasnil vodja poslanske skupine ZaAB Jani Möderndorfer.
Bo to, kar je predlagano, dovolj velika zaveza? »Katerikoli minister za finance, tudi če tega zakona ne bi bilo, si kakšne druge poti sploh ne more več privoščiti, razen morda kakšna skrajna stranka, ki v resnici niti ne ve, kaj so finance. Bistvo je to, da so določene zaveze in da je manevrski prostor, ki omogoča neko normalno pot, ki pa seveda ne bo vsem všeč,« je dejal.
Odločitev o podpori za prihodnji teden napovedujeta tudi poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Laszlo Göncz in Roberto Battelli. »To je vsekakor korak naprej, vendar bova glede odločitve še razmislila do naslednjega tedna,« je po pogovorih povedal Göncz.
