Blizu 130 delegatov Slovenske ljudske stranke (SLS), ki so imeli volilno pravico, je prišlo na izredni volilni kongres stranke v Podčetrtek v prepričanju, da bodo novega predsednika stranke izbirali med Primožem Jelševarjem in Damjanom Medvedom, a so se ušteli. Potem ko so z dvigom zelenih kartončkov najprej izglasovali, da je mogoče kandidature oddati tudi na samem kongresu, je na seznam kandidatov za predsednika stranke kot feniks nenadoma spet priletel Marko Zidanšek, dolgoletni celjski podžupan, trenutno pa direktor družbe Simbio, ki se v občini Celje ukvarja z odpadki. Zidanšek je namreč teden dni pred kongresom kandidaturo za prvaka SLS umaknil, saj je ocenil, da v stranki nima dovolj podpore. Toda ko se je v Termah Olimia, kjer je potekal kongres, nekaj po 13. uri okrepčal z repo, matevžem ter koščkom pečenke in klobase, si je premislil in se s podpisom več kot 30 delegatov vrnil v predsedniško tekmo.
Speči orjak straši
Kandidaturo za prvaka SLS je posledično gentlemansko umaknil Primož Jelševar, čeprav je pred kongresom poudarjal, da je treba v stranki povezati različne poglede, in se pohvalil, da je eden redkih v SLS, ki se pogovarja z vsemi. »Naša stranka ima velik potencial spečega orjaka, ki samo čaka na to, da ga kdo prebudi,« je v predkongresnem obdobju pogumno zatrjeval Jelševar, na kongresu pa se je spečega orjaka očitno ustrašil in se umaknil. V zahvalo za beg pred orjakom je v nadaljevanju dobil največ glasov delegatov (kar 92) za podpredsednika stranke, kar pomeni, da bo Zidanškova desna roka.
Damjana Medveda pa se Zidanškovi privrženci niso mogli otresti, čeprav so tudi njega prosili, naj zaradi poenotenja stranke umakne kandidaturo za predsednika. »Ne bom odstopil. Prav je, da ima SLS po dolgem času demokratično izbiro. V tej stranki se o kandidatih dogovarjamo že vse od kongresa leta 2001 v Murski Soboti in vedno gremo le navzdol. Jaz se ne bom pustil nategovati!« je bil Medved odločen pred novinarji, ko je stopil pred delegate, pa so ga premagale solze. Ko so se posušile, sta se odločnost in možatost vrnili. »Jaz nočem, da SLS životari, jaz nočem, da je to stranka petih, šestih odstotkov, jaz se nočem združiti z Novo Slovenijo, jaz hočem zmagati! Nekaj se bojimo Janše, nekaj ne vem koga. Kaj se imamo bati? Najboljši smo, imamo največ županov v tej državi!« je spomnil Damjan Medved, čigar kandidaturo za predsednika stranke so po naših informacijah podpirali tudi tesni sodelavci konkurenčne stranke. Posamezne delegate naj bi k temu, naj oddajo glas za Medveda, nagovarjal tudi Aleš Primc, ki je že 170 dni glavni organizator shodov v podporo zaporniku Janezu Janši.
Solze ganile 52 delegatov
Medvedove solze so segle do srca 52 delegatom, medtem ko jih je za Zidanška glasovalo 74, čeprav posebnega navdušenja nad kandidaturo ni kazal in čeprav ni jasno, kako se bo razpletla afera s prodajo delnic Premogovnika Velenje, ki jo preiskuje Nacionalni preiskovalni urad in v katero naj bi bil vpleten tudi Zidanšek. »Ko sem prihajal na kongres, nisem bil kandidat za predsednika SLS. Toda ko začutiš, da je članstvo s teboj, sprejemaš drugačne odločitve, kot si jih imel zjutraj,« nam je preobrat pojasnil Zidanšek, udeležence kongresa pa je, preden so vzeli v roke glasovnice, takole nagovoril: »Želim si odprto, moderno desnosredinsko stranko evropskega formata, ki lahko nagovori najširši krog Slovenk in Slovencev. Želim si, da bomo danes modro izvolili. Zelo vesel bom tudi, če mi tega bremena ne bo treba vzeti.«
Kongresniki so prepričljivo zavrnili predlog litijskega župana Francija Rokavca, da bi kongres prekinili in ga nadaljevali čez pol leta. Nemara so se ustrašili opozoril radijskega voditelja Andreja Karolija, ki je sredi kongresa SLS s tvitom opozoril: »Če se pri SLS hitro ne zmenijo, bo uletela Alenka in se samokandidirala.« Kmalu zatem so se zmenili in šli volit. Ena od delegatk je ob pogledu na fotografijo Marka Zidanška na njegovem predstavitvenem letaku ugotovila: »Simpatičen pa je! To vžge.« Tudi solz na njegovem obrazu mnogi delegati niso pogrešali. »Bomo imeli predsednika, ki se bo razjokal vsakič, če ga bo kdo kaj narobe vprašal?« je glasno pomislil eden od njih, preden je na glasovnici obkrožil Zidanškovo ime.
