Marsikateri upokojenec prejema nižjo pokojnino zgolj zato, ker njegovo nekdanje podjetje pri plačevanju prispevkov ni pravilno izpolnjevalo in pošiljalo vseh obrazcev na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Zadevo bi sicer lahko uredili, a kaj, ko mnoga od teh podjetij ne obstajajo več.
V Zpizu pojasnjujejo, da za določitev višine pokojnine potrebujejo podatke o plačah in obdobjih zavarovanja. Če teh podatkov nimajo, jih prosijo pri delodajalcu ali njegovem pravnem nasledniku. V primeru, da podatka o plači ni mogoče dobiti, pa bodočemu upokojencu ne preostane drugega, kot da najde svoje plačilne liste. Če jih je hranil, kar je malo verjetno, je vse v redu, če jih ni, pa kaj več ne moreta storiti ne zavod ne oškodovanec. Zakonodaja sicer določa, da se tudi v primeru, da prispevki niso plačani, ampak le obračunani, zavarovancu to obdobje všteva v pokojninsko dobo, nima pa v tem obdobju osnove za izračun pokojninske osnove in se tako leto preskoči.
Manjka skoraj 10 odstotkov potrebnih podatkov
V Zpizu pravijo, da v matični evidenci primanjkuje skoraj devet odstotkov podatkov. Razlog za tako visok delež je v pomanjkljivem zbiranju podatkov v preteklosti. Vse do leta 2008 so se namreč prispevki za socialno varnost obračunavali izključno na zbirnih obrazcih pri Davčni upravi RS (Durs), iz katerih pa menda ni bilo razvidno, koliko osnove in prispevkov pripada posameznemu zavarovancu pri določenem podjetju.
Tako je moral Zpiz ločeno zbirati individualne podatke o zavarovančevih plačah, nadomestilih plače in zavarovalnih osnovah, in sicer na podlagi podatkov iz obrazcev M-4, ki naj bi jih po vsakokrat veljavnih predpisih posredovali delodajalci in drugi zavezanci.
Zadeve so se začele urejati šele, ko so na Durs poleg zbirnih obračunov uvedli tudi individualne obračune prispevkov (leta 2009) in ko je Zpiz uvedel elektronsko posredovanje podatkov. K večji odzivnosti dajalcev podatkov naj bi prispevalo tudi to, da je Zpiz leta 2007 postal prekrškovni organ. Zavod je sicer v zadnjih dveh letih delodajalcem posredoval skoraj 34.000 zahtev za podatke o plačah, v letu 2012 pa je kot prekrškovni organ obravnaval 8748 pravnih oseb in izdal 1267 plačilnih nalogov ter 52 opominov.
Informativna osebna evidenca naletela na dober odziv
Zavod je konec letošnjega leta na svojem spletnem portalu uvedel informativno osebno evidenco, ki zavarovancem omogoča vpogled v podatke o obdobjih zavarovanja in o osnovah. Do sredine marca se je na portal e-ZPIZ, ki sicer ponuja še druge e-storitve, registriralo 17.722 uporabnikov, v informativno osebno evidenco pa je bilo zabeleženih 10.315 vpogledov.
V Zpizu pojasnjujejo, da lahko zavarovanci, ki ugotovijo, da so njihovi podatki napačni ali nepopolni, pisno, ustno ali prek elektronske vloge vložijo zahtevo za popravek oziroma dopolnitev podatkov matične evidence. Na podlagi vpogledov so take zahteve doslej vložili 104 zavezanci.
