Drugi program pomoči Grčiji, ki bi se moral izteči konec leta, je bil decembra podaljšan do konca februarja in do takrat se bo grška vlada po Mramorjevih besedah morala odločiti, ali bo zaprosila za vnovično podaljšanje programa ali za drugačen pristop.
Evroskupina danes ni ugibala o tem, kaj se bo zgodilo, in ni razpravljala o podrobnostih, temveč se je seznanila s postopki; sedaj je na potezi grška vlada, je poudaril Mramor.
Dosedanji grški finančni minister Gikas Harduvelis, ki se je udeležil današnjega zasedanja, je le razložil volilne izide in nadaljnje postopke. Kakšne so namere nove vlade, kakšne dogovore bo poskušala doseči, pa tudi on ni vedel, je še pojasnil slovenski minister.
O stališču Slovenije do možnosti nadaljnjega prestrukturiranja grškega dolga je po Mramorjevih besedah tako prezgodaj govoriti.
Vemo, da je Grčija del območja evra, da pravila v območju evra veljajo, da so določeni dogovori bili sprejeti ter kakšno je likvidnostno stanje in pričakovanja glede tega stanja v bližnji prihodnosti. V teh okvirih se bo morala grška vlada odločiti, je še pojasnil.
Likvidnostno stanje Grčije se po Mramorjevih besedah zaostruje, posebej po koncu roka podaljšanega programa; če ne bo novih dogovorov, so že v marcu napovedane težave.
Mramor je ob tem pojasnil najnovejše številke glede izpostavljenosti Slovenije do Grčije: dvostransko posojilo znaša 263,7 milijona evrov, za približno 1,55 milijarde evrov pa je poroštev. Na dvostransko posojilo je Slovenija do zdaj dobila približno 18 milijonov evrov obresti.
Na vprašanje, ali se še lahko uresničijo napovedi bivšega finančnega ministra Franca Križaniča v letu 2010, da bo Sloveniji pomoč Grčiji na koncu prinesla celo nekaj dodatnih sredstev, je Mramor danes odgovoril, da je to "vprašanje za milijon dolarjev".
Tudi drugi finančni ministri, šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem ter evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici, so po koncu zasedanja poudarili podobno ter ponavljali sporočila, posredovana že ob prihodu na sestanek.
Dijsselbloem je zmagovalko grških volitev Sirizo in njenega vodjo Aleksisa Ciprasa ostro opozoril, da članstvo v območju evra pomeni spoštovanje vseh dogovorov, in poudaril, da je območje evra pripravljeno z Grčijo še naprej sodelovati in ji pomagati le na tej podlagi.
Tudi Dijsselbloem je dejal, da je še prezgodaj govoriti o prestrukturiranju dolga, ni pa izključil možnosti nadaljnjih ukrepov za zagotovitev vzdržnosti grškega dolga s podaljšanjem ročnosti ali znižanjem obrestnih mer za posojila, kar je sicer območje evra v primeru izpolnjevanja vseh zavez obljubilo že pred leti.
Je pa šef evroskupine odločno zavrnil možnost odpisa nominalne vrednosti dolga. "Menim, da ni veliko podpore temu ukrepu v območju evra," je dejal in opozoril, da se Grki morajo zavedati, da veliki problemi grškega gospodarstva z volitvami niso preprosto izginili.
