Zbrali več kot 40.000 podpisov
Irglova je navedla, da se je že na referendumu leta 2011 70,88 odstotka ljudi odločilo, da morajo arhivi ostati odprti. Spomnila je, da je SDS zbrala več kot 40.000 potrebnih podpisov podpore za »referendum proti zapiranju arhivov Udbe«. »Smo edina stranka v državi, ki ji je že dvakrat uspelo zbrati več kot 40.000 podpisov, kar cenimo in tudi spoštujemo, ker gre za najvišjo obliko demokratičnega odločanja,« je dodala.
Zato se Irglova sprašuje, kako lahko v koaliciji pričakujejo, da bodo v SDS umaknili to jasno izraženo voljo ljudi. Kot pravi, gre za prvovrstno manipulacijo in »kaj takega lahko zahtevajo samo tisti, ki ne spoštujejo z ustavo zagotovljenih pravic«. Poudarila je tudi, da so se v SDS dolžni odzvati, ko menijo, da izvršilna veja oblasti ravna napačno, zlasti, če gre za spoštovanje človekovih pravic, kamor sodi tudi pravica do vedenja.
Načrtno zavlačevanje koalicije
Prav tako po njenem mnenju ne držijo navedbe koalicije, da referenduma v nobenem primeru ne more biti na dan evropskih volitev, torej 25 maja. Po zakonu je namreč to možno, a je drugo vprašanje, ali se bodo poslanci koalicije odločili za takšno možnost, je povedala in ponovila, da gre pri tem izključno za »načrtno zavlačevanje, ki pa prav nikomur ne prinaša nič dobrega«.
Kot je dejala Irglova, je hkrati tudi očitno, da do dokončne odločitve ljudi na referendumu koalicija potrebuje »še nek vmesni čas, da bodo lahko varno pospravili tiste dele arhiva, ki odstirajo vedenje o zločinski naravi komunističnega režima in katerega deli resnice so v zadnjem času tudi prihajali na plano«.
Poziv SDS, naj umakne predvideno zahtevo za razpis referenduma
Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer je na današnji novinarski konferenci dejal, da morebitni referendum o arhivski noveli ideološko deli narod na dva dela in je »spolitiziran do same skrajnosti«, s samo strokovnostjo pa da nima popolnoma nobene povezave.
Zato poziva SDS, naj prekliče oziroma umakne predvideno zahtevo za razpis referenduma, ob tem pa se koalicija po Möderndorferjevih besedah tudi zavezuje, da bo istočasno pozvala ministrstvo za kulturo, naj sredstva, ki bi bila namenjena za referendum, nameni arhivu Republike Slovenije.
»V zadnjem času smo priča ideološkemu in političnemu boju, ki je v teh težkih gospodarskih časih v državi nepotreben, a nekatere stranke drugače ne znajo delovati,« je dodal vodja poslancev SD Matjaž Han.
Po njegovi oceni je arhivska novela talec političnih interesov SDS in je njen »predvolilni letak« oziroma politični pamflet za evropske volitve, ki pa bo težak 3,5 milijona evrov.
Zavajanje, neresnice, potvarjanje dejstev
Odkar se gre SDS »evropsko kampanjo in discipliniranja svoje volilne baze«, se po Hanovih besedah v koaliciji in strokovni javnosti težko borijo proti »zavajanju, neresnicam in potvarjanju dejstev, ki se jih gre SDS«. Hkrati pa je zadovoljen, da je SDS »v tej svoji bitki« osamljena tudi na desni sredini.
Vodja poslancev DL Rihard Braniselj je poudaril, da je sprejeta arhivska novela dobra in nakazuje bistvene premike v smeri večje preglednosti in odprtosti, a da je treba tudi spoštovati ustavno kategorijo referenduma ter dejstvo, da je SDS očitno uspelo zbrati dovolj podpisov. Jim je pa, kot pravi, žal, da se bo na teh točkah znova »iritiralo ljudi«, saj da gre za ta hip nepotrebno tematiko v Sloveniji.
Delitev Slovencev in nepotrebni stroški
Tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je dejal, da bi takšen referendum delil Slovence in povzročil nepotrebne stroške Sloveniji. Zato bodo po njegovih besedah naredili vse, da članstvo in simpatizerje DeSUS prepričajo, da ta zadeva v tem trenutku državi ne prinaša ničesar.
Že nekaj časa se sicer omenja možnost ustavne presoje referenduma. A kot je danes pojasnil Möderndorfer, ta trenutek velja poziv SDS in je na tej točki treba počakati na njihov odziv.
SDS bo sicer podpise podpore v DZ vložila predvidoma ta teden, najpozneje do srede. Nato bo na potezi predsednik DZ Janko Veber. Če bo ugotovil, da je referendumsko vprašanje ustrezno in je podpisov dovolj, bo moral DZ v sedmih dneh razpisati referendum.
Na dan evropskih volitev referenduma zagotovo ne bo
Pri tem zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, pa mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Slednje torej pomeni, da bi morali (glede na roke) za to, da bi bil referendum izveden skupaj z evropskimi volitvami, ki bodo 25. maja, glasovati vsaj dve tretjini navzočih poslancev.
To sta danes izpostavljala tudi Möderndorfer in Han. Ob tem je slednji povedal še, da bi se sicer lahko pogovarjali o tem, da bi referendum potekal hkrati z jesenskimi lokalnimi volitvami in bi se s tem izognili večjim stroškom, a da na dan evropskih volitev referenduma zagotovo ne bo, saj da SDS za kaj takšnega ne bo uspelo prepričati zadostnega števila poslancev.
