Ob tem so opozorili, da so z vidika osebne prizadetosti obravnavanega ali obsojenega posameznika takšne izjave morda lahko razumljive, vendar pa, kadar jih izreče družbenopolitično pomemben posameznik, pomembno vplivajo tako na splošno zaupanje kot tudi na ravnanje drugih posameznikov v njihovih sodnih postopkih, ne glede na siceršnje splošno delovanje sodišč. »Na najširši ravni lahko vodijo tudi do nadaljnjih slabo premišljenih zakonskih in sistemskih rešitev, ki bi zaradi zasledovanja partikularnih interesov utegnile v prihodnosti ponovno negativno vplivati na delovanje sodnega sistema in posledično pravne države kot celote.«
S sklicevanjem na evropsko sodišče za človekove pravice in na slovensko ustavno sodišče so sodniki poudarili, da je kritiko konkretne sodne odločbe ali ravnanja sodišča vedno mogoče izraziti tako, da se hkrati ne zmanjšuje ugleda sodišča ali celotnega sodstva. »S slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi, z vidika obrambe pravic v konkretni zadevi pa tudi nepotrebnimi napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika se vnaša vzdušje vzpostavljanja nezaupanja v delo sodišč.«
Kot so še poudarili, lahko sodniki moralno moč in integriteto slovenskega sodstva najbolj zavarujejo tako, da kljubujejo pritiskom nosilcev političnega odločanja in medijev ter pri odločanju v vsakem posameznem primeru ohranijo osebno pokončnost in zavezanost pravičnosti in pravu.
Sodni svet pa je šel še korak dlje in ocenil, da pozivi Janše k nespoštovanju sodišča in nujnosti lustracije slovenskih sodnikov, kažejo, da je treba ohraniti ali celo okrepiti ustavne in zakonske varovalke neodvisnosti sodstva. Kajti »če je politična kultura na zelo visokem nivoju, je potreba po zagotavljanju ustreznih varovalk v ustavi in zakonu za neodvisnost sodstva majhna. Če pa je politična kultura na nizkem nivoju, morajo biti varovalke za neodvisnost sodstva toliko močnejše.« mk
