Mladi sprašujejo: »Če so vam mladi tako pomembni, zakaj delate proti njim?«

Marin Medak:

Čisto vsak politik pravi, da so mladi izredno pomembni, a v zadnjih dveh letih sta obe vladi aktivno delali proti tej skupini. Druga Janševa vlada je pod taktirko Andreja Vizjaka ukinila študentski s.p., Bratuškova in Jernej Pikalo, član Socialnih(!) demokratov, pa sta ukinila obvezni tuj jezik v osnovnih šolah. Še vedno ne morem verjeti, da so lahko na najvišjih političnih položajih tako hinavski ljudje, ki pred kamero govorijo sladke besede o mladih in napredku, ko se slednje izklopijo, pa maske padejo in začnejo aktivno delati ravno nasprotno.

Zaradi takšnih voditeljskih kalibrov ljudje nimamo več zaupanja, da bo kdorkoli naredil tisto, kar govori v predvolilnem boju za glasove. Vsake toliko se najdejo novi posamezniki, ki obljubljajo drugačen način dela in boljšo prihodnost. Na zadnjih parlamentarnih volitvah pred tremi leti sta bila to Zoran Janković in Gregor Virant. Oba sta zelo dobro kotirala, vendar so ju organi pregona, KPK pri Jankoviću, ali mediji, z nadomestilom ter vozovnicami pri Virantu, kastrirali. Oba sta danes politično mrtva in njuni politični opciji se skoraj zagotovo ne bosta prebili v parlament. Med njunima strankama lahko potegnemo precej vzporednic. Obe sta povzdigovali svoja ustanovitelja. Obe stranki sta z imeni zelo nazorno pokazali, kdo je šef, Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija in Državljanska lista Gregorja Viranta. Obe sta propadli zaradi afer njunih predsednikov, ki nista premogla toliko etičnosti in pameti, da bi se sama pravočasno umaknila, in obe stranki sta imeli izredno priložnost, da se s premišljenim in moralnim reagiranjem katapultirata v vrh slovenske politike, pa jima to ni uspelo.

Jezi me, ker vse nakazuje na to, da imamo trenutno še en tak primer. Stranka Mira Cerarja. Razumem, da so ljudje previdni in da se nekateri še ne želijo izpostaviti v strukturah nove stranke. Verjetno zaradi zgornjih dveh primerov. A pričakoval bi, da sam predsednik, Miro Cerar, ne bi še dodatno napihnil svoje simbolne veličine in stranko poimenoval po sebi. Kakor kaže, bodo na volitvah zmagali. Če njega osebno zasačijo s spuščenimi hlačami, bomo najverjetneje imeli nove predčasne volitve. Nujno je, da čim prej okrepi znotraj strankarsko strukturo, ki bo ob takšnem dogodku zmožna sprejeti težke odločitve. Zato me zanima, ali je krepitev strukture stranke SMC prioriteta in na kakšen način boste to dosegli?

Miro Cerar:

To je ena izmed ključnih prioritet SMC, saj se zavedamo, da je konsolidacija stranke predpogoj za njen dolgoročen obstoj in normalno politično delovanje. V načrtu smo sicer imeli, da bo stranka rasla naravno in da se bodo strukture stranke na vseh nivojih ob podpori vrha razvijale predvsem od spodaj navzgor. Žal so nas pri tem prehitele volitve, zato smo osnovno mrežo stranke, ki je bila sposobna sodelovati na volitvah, v veliki meri zgradili od zgoraj (vodstva) navzdol. Vendar pa je bila to zgolj začasna rešitev, saj smo že začeli izvajati prvotni načrt, ki v ta proces aktivno vključuje celotno bazo naših članov.

Marin Medak:

Nazaj k mladim. Zakaj sta Bratuškova in Pikalo ukinila obvezni drug tuj jezik za osnovnošolce je jasno. Ta njuna poteza bo imela posledice šele čez dvajset let. Takrat, ko bosta onadva že zdavnaj na pogorišču zgodovine. S tem ukrepom sta prihranila 2,5 milijona evrov. Grozno je, da bodo zaradi tega mizernega prihranka na udaru predvsem tisti, ki so najbolj potrebni pomoči. Otroci iz manj premožnih družin, ki jim starši ne bodo mogli plačati jezikovnih tečajev. Varčevanje na takšni temeljni stvari, kot je osnovnošolska izobrazba, je dolgoročno najdražje in nesprejemljivo. Boste izbirni drug tuj jezik v osnovnih šolah spremenili v obvezni?

Miro Cerar:

Uvedba še enega tujega jezika ni povezana samo s prihrankom  denarja, temveč so mnogo boj resni strokovni ugovori -  ali je z razvojno psihološkega vidika sploh primerno, da se otrok opismenjuje praktično v treh jezikih hkrati...predvsem je to vprašanje še bolj komplicirano pri otrocih, ki jim slovenščina ni materinščina (migranti, priseljenci, manjšine, Romi....) in imajo tako ali tako že sedaj tri jezike... V vsakem primeru je naša zaveza, da je učenje jezikov javno dobro, da je treba vsem zagotoviti možnost učenja dveh tujih jezikov, da pa je način zagotovitve te pravice potrebno dobro premisliti z vseh vidikov (ali je res nujno, da je drugi tuj jezik obvezen, ali bi šlo bolj za spoznavanje s kulturo, kot strogo učenje tujega jezika...skratka gre za več kompleksnih vprašanj....). Prav gotovo pa zagovarjamo stališče, da bomo pravico do učenja tujih jezikov zagotovili vsem!.

Marin Medak:

Popolnoma neverjetno je, da mlad človek ne more biti hkrati študent in podjetnik. Janševa vlada je z ZPIZ-2 ukinila študentski s.p.. Mladi imamo v študijskih letih največ energije, časa in pripravljeni smo tvegati. Obveznosti za pridobitev statusa študenta so jasne. Dokler jih študent izpolnjuje, ima status, sicer ga izgubi. Ob tem bi moral imel možnost, da brez velikih stroškov ustanovi podjetje (s.p., d.o.o. ali neko tretjo osebo) ter prek njega uresničuje svoje ideje, se kali in preizkuša. Prav tako bi morali imeti vsi ljudje možnost, da brez mesečnih pavšalnih stroškov, razen obveznega zdravstvenega zavarovanja, začnejo svojo samostojno pot. Če nič ne zaslužiš, kar je na začetku skoraj pravilo, ni prav, da te država že od prvega dne obdavči z več sto evri na mesec. Zanima me torej, ali boste spet vpeljali možnost študentskega s.p. in spremenili pogoje, da se bodo prispevki vsaj na začetku plačevali glede na realizirane dohodke, ne pa pavšalno?

Miro Cerar:

V zadnjih letih je bilo pri urejanju s.p.-jev veliko sprememb, ki so povzročile veliko zmede pri študentih in ostalih. Skladno z najnovejšimi predlogi sprememb (začasnega in občasnega) študentskega dela se vplačujejo prispevki in se šteje pokojninska doba tudi za delo prek študentskih napotnic t.i. pri čemer študent ohrani vse pravice (npr. subvencionirana prehrana in bivanje), medtem, ko jih je pri študentskem s.p.-ju izgubil. Študentski s.p. je bil zanimiva rešitev za katero ne vidimo razlogov, da se ne bi ponovno uveljavila, pri čemer tudi ne nasprotujemo nižjim prispevkov v začetnih fazah ustanovitve ali vsaj z določeno dobo, ko se odloži plačilo prispevkov. To je korak, ki spodbuja mlade k zgodnji podjetniški/delovni aktivnosti, vendar morajo biti različne ugodnosti vezane na časovnico ustanovitve s.p.-ja in ne na trajanje celotnega študentskega statusa saj tu vidimo preveliko možnosti zlorab.