Raziskava Mladina 2013, ki so jo izvedli med majem in julijem lani med starimi od 16 do 27 let po vsej Sloveniji, je potrdila, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko niti na ravni Slovenije niti na ravni Evropske unije ali sveta. Volitev se redno udeležuje le 15 odstotkov anketiranih in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih zagotovo udeležilo le 32 odstotkov.
Prihaja trend upada volilne udeležbe
Z vidika volilne udeležbe in drugih tradicionalnih oblik politične udeležbe od mladih, pa tudi odraslih, v naslednjih letih po mnenju sociologa Kirbiša z mariborske filozofske fakultete ni pričakovati trendov v smeri povečevanja udeležbe. »Veliko verjetnejši so obratni trendi oziroma nadaljevanje obstoječih trendov upada volilne udeležbe. Taki trendi so v zadnjih desetletjih bili zaznani v večini razvitih držav, vključno s postkomunističnimi državami EU, razlogi za to pa so številni,« je pojasnil za STA.
Kot enega izmed pomembnejših vzrokov je navedel spremembe vrednot javnosti v omenjenih državah. »Predvsem z zamenjavo generacij je prišlo od druge svetovne vojne naprej do porasta t.i. vrednot samoizražanja oz. emancipacijskih, prodemokratičnih vrednot, ki paradoksalno povzročajo nižanje volilne udeležbe. Njihovo bistvo je namreč odmik od nekritičnega sprejemanja posamezniku zunanjih avtoritet in 'predstavništva' v okviru hierarhičnih organizacij, npr. političnih strank. Do političnih strank in političnih institucij posledično ljudje izražajo vse višje stopnje nezaupanja in nezadovoljstva, vključno z nezadovoljstvom z delovanjem demokracije.«
Mladi imajo raje neposredne metode udeležbe
Državljani, še posebej pa mladi, se tako vse bolj poslužujejo neposrednih metod politične in širše civilno-družbene udeležbe, kot so podpisovanje peticij, bojkoti, udeležba na demonstracijah in podobno. V raziskavi Mladina 2013 se je za sodelovanje v civilnih akcijah in pobudah izreklo 28 odstotkov mladih, le 10 odstotkov pa za sodelovanje v konvencionalnih oblikah političnega udejstvovanja v družbi.
Med institucijami, ki jim mladi najbolj zaupajo, so šole, policija in nevladne organizacije, najslabšo stopnjo zaupanja pa pripisujejo političnim strankam, parlamentu in vladi. Političnih razprav na televiziji nikoli ne gleda 62 odstotkov anketiranih mladih, med glavne naloge slovenske vlade pa jih je večina postavila zmanjšanje brezposelnosti, gospodarsko rast in socialno pravičnost.
Visoka brezposelnost med mladimi slabo vpliva na politično udeležbo
Čeprav mladi večino informacij o politiki dobijo z interneta, poskusi uvedbe elektronskih oblik udeležbe oz. privedba volitev k volivcem zaenkrat niso dali pričakovanih rezultatov. »Bistveno je, v kolikor želimo obstoječe trende vsaj omiliti, omogočiti mladim vire za dostojno preživetje, za vstopanje v svet odraslosti in prevzemanje odraslih vlog. Relativno visoke stopnje brezposelnosti npr. negativno vplivajo na politično udeležbo in so pomemben dejavnik socialne izključenosti,« meni Kirbiš.
Ključni element, ki lahko izboljša, a tudi poslabša volilno udeležbo, je politika. »Strankarska prerekanja in nezmožnost sodelovanja, nepoenotenost o ključnih ciljih države, sprejemanje zakonodaje, ki praviloma ne odraža dobrobiti državljanov, zagovarjanje ozkih strankarskih ter korporativnih interesov, predvsem pa neodzivnost politike na želje državljanov, so dejavniki, ki bodo privedli do nadaljnjega nižanja ravni politične udeležbe, zadovoljstva z delovanjem demokracije ter zaupanja v politične institucije,« opozarja sociolog.
Narobe je misliti, da mlade svet in družba ne zanimata
Napačna je percepcija, da mlade svet in družba, v kateri živijo, ne zanimata. »Je pa res, da se mladi ob vseh dostopnih informacijah vse bolj zavedajo, da na dejanske odločitve državljani pogosto nimajo vpliva in da se politika zanima za državljane predvsem pred volitvami. Vprašanje, kako pripeljati mlade na volišča, se torej mora nujno začeti pri politiki. Bitka za višjo volilno udeležbo tako ni izgubljena, žal pa se vse bolj zdi, da ta bitka sploh ne poteka,« je pojasnil Kirbiš.
