Glavan je ob stoletnici začetka prve svetovne vojne veliko svojega nagovora namenil razmišljanju o vojni in miru. »Vojne so nesrečne posledice ranjene in grešne človeške narave,« je izpostavil in spomnil, da smo Slovenci doživljali prvo svetovno vojno kot izredno hudo preizkušnjo in bolečo izgubo številnih rojakov.
Moliti je treba za vse žrtve
»Kakšen paradoks je bila ta vojna. Vojaki na obeh straneh so bili povečini kristjani. Na eni in drugi frontni črti so si v mesecih in letih vojskovanja postavljali v rovih kapelice in oltarje, posvečene Materi Božji,« je dejal Glavan. Meni, da je prav, da ob letošnjem velikem šmarnu molimo za vse žrtve.
Dogodki pred stotimi leti so za vse spomin in opomin, da je z vojno vse izgubljeno, z mirom pa vse pridobljeno. Pomembna predpostavka za mir v družbi je prijateljstvo in sodelovanje med različnimi narodnostnimi, kulturnimi in verskimi skupnostmi, je poudaril.
»Mir in vojna se odločata ne le na bojnih poljanah, ampak v človeških srcih. Ustvarjalci miru smo, ko skrbimo za mir v svojem srcu, znotraj družin, kjer je toliko sporov in ko v svojem narodu delamo za spravo v ljubezni in resnici,« je izpostavil Glavan.
Vseslovenski spomenik padlim onemogočila druga svetovna vojna
Slovenska skupnost je po prvi svetovni vojni vložila velike napore, da bi slovenske vojake, ki so padli za poraženo Avstro-Ogrsko, sprejeli v narodni spomin. Ustanovili so Zvezo bojevnikov in za svoje simbolno središče izbrali Marijo Pomagaj na Brezjah, saj so se mnogi vojaki zaobljubili, da se ji bodo zahvalili, če se srečno vrnejo iz vojne.
Leta 1924 se je na Brezjah zbralo več kot 10.000 bivših bojevnikov in obljubilo, da bodo vsako leto do svoje smrti za veliki šmaren obiskali Marijo Pomagaj. V znak hvaležnosti in v spomin padlim tovarišem so v cerkvi vzidali spominsko ploščo. Zveza bojevnikov je na Brezjah načrtovala tudi vseslovenski spomenik padlim, za katerega je načrt naredil Jože Plečnik, izvedbo pa je preprečila druga svetovna vojna.
Posvetitev slovenskega naroda Mariji
Na praznik Marijinega vnebovzetja so slovenski verniki danes obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji, za katerega so se po mednarodnem priznanju Slovenije leta 1992 odločili slovenski škofje. Kot poudarjajo, je zgodovina slovenskega naroda hkrati zgodovina slovenske vernosti, v kateri je imela Marija posebno vlogo.
Današnje praznične maše so se udeležili številni verniki, duhovniki, redovniki, predstavniki družbenega in kulturnega življenja, predstavniki vojaškega vikariata in Slovenske vojske. Maše se je med drugim udeležil predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, navzočih pa je bilo tudi več vidnih predstavnikov SDS, med njimi evropski poslanec Milan Zver.
Man ljudi kot prejšnja leta
Pri maši je bilo sicer manj ljudi kot prejšnja leta. Kot pravi rektor bazilike Marije Pomagaj Robert Bahčič, se za dela proste dni verniki razporedijo tudi po drugih Marijinih romarskih središčih. Vendar na Brezje prihaja veliko ljudi že med tednom. Tako so v tem tednu na Brezjah vsak dan našteli med 700 in 800 obiskovalcev.
V tem letu na Brezje prihaja celo več ljudi kot prejšnja leta, saj obhajajo 200-letnico milostne podobe Marije Pomagaj, ki jo je naslikal Leopold Layer in ki naj bi bila povezana s številnimi čudežnimi ozdravitvami. V 150 letih, odkar so se začela pričevanja o milostnih dogodkih, se je na Brezjah zvrstilo že 15 milijonov romarjev.