Odgovorov, koliko je kdo dobil denarja in kaj je z njim počel v okviru dveh projektov iz razpisa o državljanski vzgoji, včeraj predstavniki parlamentarne komisije za nadzor javnih financ niso dobili. Oba, katerima so želeli zastavljati podrobna vprašanja, minister za izobraževanje, ki opravlja tekoče posle, Jernej Pikalo in nekdanji minister za šolstvo Igor Lukšič, namreč na sejo kljub vabilu nista prišla, prav tako svoje odsotnosti nista ne napovedala in ne opravičila. Tako je komisija s petimi glasovi za in nobenim proti za podrobnejša pojasnila v zvezi s projektoma iz razpisa zadolžila ministrstvo za izobraževanje. Kot so sklenili, jim mora to v osmih dneh posredovati natančen tok denarja v obeh razpisih, vključno s porabljenimi zneski, nameni za porabo in imeni oseb, ki so denar trošile. Še več – podrobno naj ministrstvo opiše tudi, za kaj je fakulteta za družbene vede, nosilka obeh projektov, porabila okoli 75.000 evrov (od skupno 604.980 evrov), ki spadajo v tako imenovani pavšalni del projekta; ta naj bi kril posredne stroške projekta, za katere pa v dokaz ustrezne porabe denarja izvajalcem ni treba prilagati računov ali pojasnjevati okoliščin.
Kot smo najbolj celovito poročali v Dnevniku, naj bi Igor Lukšič leta 2009 svojim kolegom in sorodnikom, zaposlenim na fakulteti za družbene vede in na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU (ZRC), z zlorabo položaja zagotovil znatno finančno korist, piše v ovadbi, ki jo je konec minulega leta prejela policija. To naj bi storil tako, da je kot takratni šolski minister dosegel, da so na ministrstvu razpis za sredstva iz evropskih skladov (z naslovom Formalne oblike izobraževanja za državljanstvo v multikulturni družbi) napisali izbrancem na kožo in ga tudi prilagojeno izvedli. »Sokriva« naj bi bila še Lukšičeva strankarska kolega Jernej Pikalo in Aljuš Pertinač, ki pa je že takoj zanikal, da bi bil v času priprave razpisa zaposlen na ministrstvu.
Nepravilnosti in korupcijo pri javnem razpisu Državljanska vzgoja ministrstva za šolstvo iz leta 2009 je SDS Pikalu očitala tudi pri interpelaciji, saj naj bi kot pripravljalec projekta pridobil večjo premoženjsko korist.
Sicer pa je Pertinač, trenutno državni sekretar na ministrstvu, na včerajšnji seji poudaril, da so denarni tok v projektih nadzirali tako predstavniki ministrstva kot tudi evropske komisije, saj je bila večina denarja iz evropskih sredstev, ne eni in ne drugi pa pri tem niso ugotovili nepravilnosti. Prav tako ministrstvo upravičencem iz projekta denarja ni nakazovalo vnaprej, pač pa šele po prejetih in pregledanih računih, ki so se morali skladati s pogodbami za sofinanciranje projektov. Razen 15-odstotnega zneska, ki ga, kot je to navada pri evropskih projektih, lahko prijavitelji porabijo za posredne stroške in to brez predhodnih dokazil.
Kot je dejal predsednik komisije Andrej Vizjak (SDS), se bo seja komisije, ki jo je po omenjenem sklepu prekinil, nadaljevala, ko bo ministrstvo posredovalo zahtevano gradivo.
