V Slovenijo se je leta 2012 priselilo nekaj manj kot 11.000 tujih državljanov. Od tega velika večina z osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, visoko izobraženih je bilo le 11,3 odstotka, kar državo uvršča na sam rep razvitih držav. Eden od razlogov, zakaj Slovenija ni privlačen cilj za visoko izobražene kadre, se skriva v uravnilovki oziroma dohodkovni enakosti.

Profesor na firenškem Evropskem univerzitetnem inštitutu dr. Juan Dolado, ki že vrsto let preučuje trge dela, je za Dnevnik pojasnil, da je dohodkovna neenakost zelo pomemben dejavnik ekonomskih migracij. »Če primerjamo državo izvora migracij in državo destinacijo, opazimo, da se visoko izobraženi selijo iz držav z nizko dohodkovno neenakostjo v države z visoko dohodkovno neenakostjo. Slabše izobraženi pa se selijo iz držav z višjo dohodkovno neenakostjo v države z nižjo dohodkovno neenakostjo,« je povedal dr. Dolado in dodal, da to v veliki meri pojasnjuje emigracije slabo izobraženih iz Južne Amerike ter emigracije višje izobraženih iz vzhodnoevropskih držav.

Pritegnili bi lahko več izobraženih iz nekdanje Jugoslavije

To je v veliki meri značilno tudi za ekonomske migracije v Sloveniji, potrjuje dr. Janez Malačič z ljubljanske ekonomske fakultete. »V Sloveniji delujejo zelo podobni ekonomski dejavniki na migracije kot drugod po svetu. Ljudje se selijo tja, kjer jim bo bolje. Gre za boljši zaslužek, zaposlitev, pogoje šolanja otrok, stanovanjske razmere itd. Pomembni so tudi številni specifični dejavniki, specifična razvitost in struktura gospodarstva, kulturna bližina, razdalja,« je pojasnil dr. Malačič. Dodal je, da Slovenija po Ginijevem koeficientu sodi med najbolj egalitarne družbe v Evropi.

V Slovenijo se v največji meri priseljujejo državljani iz držav nekdanje Jugoslavije. Po zadnjih podatkih statističnega urada (Surs) za leto 2012 je bilo takšnih okoli dve tretjini in večina jih je imela srednješolsko ali nižjo izobrazbo. Dr. Malačič je opozoril, da nam je uspelo v manjši meri pritegniti visoko izobražene iz drugih predelov nekdanje skupne države, nismo pa se posebej trudili, da bi jih pritegnili več. »Nismo imeli posebne politike v tej smeri,« je dejal dr. Malačič.

Ob tem dr. Janez Malačič opozarja, da statistika zaposlovanja tujcev kaže klavrno podobo že dvajset let. »Deloma je to posledica ravni razvitosti Slovenije, potreb po delavcih, deloma pa tudi dejstva, da je zaposlovanje tujcev bilo (in je še) nadomestilo za fleksibilnost trga dela domačih delavcev. Naš trg dela je tog, tujca zaposliš takrat, ko ga potrebuješ, nato pa mu podaljšaš delovno dovoljenje ali pa tudi ne. Pri visoko izobraženih je tudi več težav z jezikom in priznavanjem diplom,« še dodaja dr. Malačič.

Se beg možganov že uresničuje?

Na Sursu so pred časom objavili oceno, da se je med letoma 2008 in 2012 v Slovenijo iz tujine priselilo več kot 4000 prebivalcev z vsaj višješolsko izobrazbo, po drugi strani pa se je izselilo najmanj tisoč visoko izobraženih slovenskih državljanov. Glede na ta podatek bi lahko rekli, da imamo velik prirast visoko izobraženih. A kot smo že opozorili, visoko izobraženi v skupnem številu priseljenih predstavljajo le nekaj več kot desetodstotni delež.

Slovenija se po tem kazalniku uvršča na sam rep razvitih držav. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je med evropskimi članicami organizacije med državami, za katere nam je uspelo pridobiti podatke, na slabšem le še Italija, kjer delež visoko izobraženih priseljencev dosega 10,8 odstotka. Najprivlačnejše, tudi med krizo, ostajajo Velika Britanija, Irska in Luksemburg, kjer je med imigranti kar polovica visoko izobraženih. Na drugi strani so južnoevropske države tudi med krizo še vedno privlačne predvsem za manj izobražene, ki že zadnji dve desetletji privlačijo delavce v gradbeni, kmetijski in storitveni sektor. Na Češkem, ki nas zadnjih nekaj let pospešeno razvojno dohiteva, pa je delež visoko izobraženih migrantov, ki prihajajo predvsem iz Slovaške, že pred krizo dosegal 25 odstotkov, od takrat pa se rahlo povečuje.

Še več, v zadnjem času se pojavljajo napovedi, da naj bi se Slovenija začela soočati tudi z izseljevanjem visoko izobraženih kadrov, predvsem mladih. Če gre soditi po podatkih Sursa, se te napovedi deloma že uresničujejo. V letih 2011 in 2012 se je iz Slovenije izselilo skupno že 2500 višje izobraženih slovenskih državljanov. V tem istem obdobju pa se je priselilo okoli 2200 višje izobraženih tujcev.

»Pri begu možganov je ključno, da najlažje bežijo najboljši, saj se ti lažje uveljavijo v tujini. Proces je postopen in se bo zelo verjetno krepil. To v osnovi ni nič slabega. V odprtem in povezanem svetu potekajo tokovi v razne smeri. Država pa mora stremeti po tem, da v takih razmerah pridobiva talente, ideje, povezave in druge koristi. Če je le mogoče, mora težiti k temu, da je neto prejemnica koristi. Vendar imajo neto priselitvene države pri tem veliko bolj aktivno vlogo kot izselitvene države,« o odnosu, ki bi ga država morala imeti do novačenja visoko izobraženih kadrov, pove dr. Malačič.

V tej povezavi opozarja še na en pomemben vidik ekonomskih migracij, namreč vpliv cikličnih nihanj v gospodarski aktivnosti. »V slabih časih je migracij manj, v dobrih pa več. Če bo kriza še trajala, bo več mladih emigriralo. Zelo koristno bi bilo, če bi bolj spodbujali podjetništvo, ustvarjalnost in iniciativnost ter odpravljali vse vrste ovir in drugih težav, zaradi katerih naši emigranti odhajajo, tuji pa ne prihajajo k nam,« še opozarja dr. Malačič.

migracije družba