Koalicijski partnerji predvidoma v četrtek od ministra za finance Dušana Mramorja pričakujejo osnutek strategije za upravljanje z državnimi naložbami. Na njihova razhajanja glede vprašanja privatizacije je pokazala tudi petkova seja odbora DZ za finance in monetarno politiko, na kateri sta sprva uspeli uskladiti stališča le SD in DeSUS, brez največje vladne stranke.
Kriza na bremenih najšibkejših
Opozicijska ZL pa je ena najvidnejših nasprotnic prodaje državnega premoženja. »Kriza se iz finančnega sektorja, kjer je nastala, zdaj prenaša neposredno na breme državljanov, najpogosteje prav tistih najrevnejših in najšibkejših,« je dejal Luka Mesec in dodal, da so posledice te krize v Sloveniji »grozovite«. Kot primer je navedel, da v Sloveniji pod pragom revščine po zadnjih podatkih živi 291.000 ljudi.
ZL bo predstavila tuje prakse reševanja težav najšibkejših. »Na Hrvaškem so ravno v ponedeljek podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo telekomunikacijska podjetja, banke, državna podjetja in občine odpisali dolgove svojim dolžnikom v višini do 35.000 kun oz. do okoli 5000 evrov,« je dejal Mesec. »To enostavno pomeni, da se država dogovori s podjetji, komunalo in občinami, da v zameno za davčne olajšave nehajo terjati tiste, ki svojih položnic ne morejo več plačevati. Tako pridobimo vsi,« je povedal.
Erjavec: pade lahko tudi vlada
Poslanec SMC Simon Zajc je ponovil, da SMC še naprej podpira transparentno nadaljevanje privatizacije, kot določa tudi koalicijska pogodba. Pri prodaji pa po njegovih besedah ni pomembna le cena, pač pa tudi poznejši pozitivni učinki prodaje.
Prvak DeSUS Karl Erjavec pa ocenjuje, da zaradi privatizacije lahko pade tudi vlada Mira Cerarja. Po mnenju DeSUS namreč ni nuje, da nadaljujejo v smislu razprodaje državnega premoženja, ob čemer je Erjavec spomnil na Zavarovalnico Triglav in Petrol.
Je pa po Erjavčevih besedah nujno, da izvedejo prodajo tistih podjetij, h kateri se je država zavezala. Že minuli teden je ocenil, da bi bil poseg v prvi privatizacijski sveženj neverodostojen, odločitev za prodajo pa lahko spremeni le DZ.
SDS za umik politike iz gospodarstva
Vodja poslancev SD Matjaž Han pa meni, da seja odbora za finance ni pokazala na stanje v koaliciji, pač pa na stanje v državi. Še pri tej temi smo razdeljeni, je dodal. Sicer je spomnil, da je SD glasovala za zaustavitev privatizacije. Zavedajo se, kot pravi, da so se razmere v državi od sprejetja sklepa v DZ spremenile, vendar da se obenem lahko tudi hitro poslabšajo. Po mnenju Hana je tudi zadnji čas, da minister Mramor koaliciji predstavi strategijo za upravljanje z državnimi naložbami.
Za umik politike iz gospodarstva se zavzemajo tudi v SDS, ki se danes o tej temi ni posebej opredeljevala, in v NSi. Prav tako so privatizaciji naklonjeni v najmanjši opozicijski stranki ZaAB. A različno menijo glede vpliva tega vprašanja na vlado.
Novakovo skrbi »zelo neresno« dogajanje v koaliciji
Predsednico NSi Ljudmilo Novak s tem povezano dogajanje v vladni koaliciji skrbi, saj je videti »zelo neresno«. Kot je spomnila v izjavi novinarjem v DZ, so že v preteklosti koalicije večkrat razpadale prav zaradi privatizacije, in tudi pri aktualni je to po njeni oceni mogoče. Po mnenju NSi je treba privatizacijo prvega svežnja podjetij dokončati in nato nadaljevati z naslednjimi.
Vodja poslancev ZaAB Jani Möderndorfer pa ne verjame, da bi vlada zaradi nesoglasij glede privatizacije lahko padla, je pa treba razumeti, da »mora vsak peljati svojo zgodbo«. Toda na koncu se bodo po njegovi oceni dogovorili.
