Mladi podjetniki, ki razvijajo nove ideje na področju informacijske tehnologije in ki še iščejo svoje poslovne angele, bodo te poslej lahko našli tudi v Ljubljani. Uspešni slovenski podjetniki, med njimi Jugoslav Petković, ki je ustanovil podjetje Mimo vrste, Boštjan Špetič iz Zemante, Gregor Rebolj iz Klike/Sportradarja in Borut Rismal iz Pasadene so ustanovili angelski sklad Silicon Gardens (Silicijevi vrtovi). »V Sloveniji in njeni okolici smo prepoznali trideset startupov, mladih podjetij v začetni fazi razvoja, ki imajo dobre ideje na področju informacijske tehnologije,« je povedal Gregor Rebolj. »Zaenkrat smo izmed njih izbrali tri, ki jih bomo finančno podprli.«
Petković, Špetič, Rebolj in njihovi kolegi želijo, da bi se slovensko poslovno okolje bolje razvijalo. V to so pripravljeni tudi sami vlagati – v zagonska podjetja bodo prvo leto kot zasebniki vložili od dvajset do štirideset tisoč evrov. V boljšem, živahnejšem poslovnem okolju bodo bolje delovala tudi njihova podjetja in odprta delovna mesta bodo zasedli bolje usposobljeni ljudje.
Pogumno bodo podprli pogumne
V sklad so povabili tudi tuje strokovnjake, med njimi ameriškega vlagatelja Freda Wilsona, vizionarja, ki je nekaj milijonov dolarjev vložil v spletno omrežje Twitter, ko je bilo to še v povojih. Po zadnjih dostopnih ocenah je njegov delež danes vreden približno milijardo in pol ameriških dolarjev. »Že dejstvo, da imamo ob sebi Wilsona in druge strokovnjake, Brada Felda, Jerryja Colonno in Paula Vidicha, ki je slovenskega rodu, bo podjetnikom, ki jih bomo podprli, odprlo mnoga vrata,« je pojasnil Rebolj. V informacijskotehnološkem poslu, razvijanju spletnih in mobilnih programov ter naprav, poleg dobre ideje šteje, kdo je koga pripravljen podpreti in ga nadaljnjim poslovnim partnerjem predstaviti kot perspektivnega. »Tudi Jugoslav Petković, ki se je vmes preselil v San Francisco, bo lahko s tamkajšnjimi znanstvi za naše varovance vzpostavil dobre povezave.« Rebolj je dejal, da bodo z dvajset do štirideset tisoč evri podprli tiste mlade podjetnike, ki »so osebnostno zreli, ki delujejo etično, ki se ne bojijo tvegati in ki so se za to, da bi uspeli, morebiti pripravljeni tudi preseliti, denimo v London ali San Francisco«. London v Evropi velja za meko startupov, San Francisco s Silicijevo dolino pa je še vedno neformalno središče informacijskotehnološkega sveta.
V času, ko slovenska podjetniška scena obupuje nad oteženim dostopom do sredstev iz evropskih skladov, iniciativa Silicon Gardens deluje kot »deus ex machina«. Kot značilne primere slovenskih podjetij, ki so doslej uspela na globalnem trgu informacijske tehnologije, je mogoče izpostaviti Outfit7 ali Bitstamp. V ljubljanskem Outfit7 so razvili igričarsko uspešnico, animiranega govorečega mucka in druge živali, s katerimi se po vsem svetu zabava več kot sto petdeset milijonov ljudi. Kranjski Bitstamp je virtualna borza spletne valute bitcoin, plačilnega sredstva, s katerim je mogoče opravljati realne nakupe. Gre za eno največjih bitcoinovih borz na svetu, ki ustvari nekajkrat več prometa kot ljubljanska borza. »Prepričani smo, da je v naši regiji dovolj talentiranih posameznikov, katerih ideje lahko uspejo na podoben način,« je dejal Rebolj, sicer direktor in lastnik podjetja, ki razvija spletne in mobilne aplikacije. Pred dvema letoma se je pridružilo skupini Sportradar, enemu največjih svetovnih ponudnikov podatkov s športnih tekmovanj.
Sodeluje tudi predsednik Borut Pahor
»O razvoju startupov je želel z mladimi podjetniki govoriti tudi predsednik republike Borut Pahor, zato nas je minuli mesec povabil na pogovor,« je omenil Rebolj. Zagotovil jim je, da bo po svojih močeh prispeval k razvoju ugodnejšega poslovnega okolja za mlada podjetja. Rebolj je dodal, da ne gre le za birokratske ovire in visoke davke, ki zavirajo razvoj podjetij. »Razumljivo je, da država mora pobrati davke, saj jih potrebuje za svoje delovanje. Pomembnejše se mi zdi razvijanje okolja, ki podpira podjetništvo, izmenjava informacij, izkušenj in idej. Če bo komu izmed naših varovancev uspelo, bom vesel. Pomagali mu bomo z nasveti in usmerjanjem. Če mu ne bo uspelo, pa sem se že vnaprej sprijaznil s tem, da se lahko od denarja, ki ga bom investiral, poslovim.«
Naš sogovornik še ni želel razkriti, katere tri podjetniške ideje bodo podprli kot prve. Zagotovil pa je, da bodo vse izkušnje javno objavili – da se bodo ob uspehih in napakah lahko učili tudi drugi. Nekaj podobnih investitorskih iniciativ je Slovenija doslej že poznala. Silicon Gardens pa bodo naložbe dopolnili v »začetnem« segmentu, ki je za mlada podjetja lahko ključen. Štirideset tisoč evrov je ravno toliko denarja, da lahko vpliva na to, ali bo podjetje z dobro idejo delovalo ali pa bo ugasnilo.
