Zakaj dobro leto dni pred skrajnim rokom Bruselj še vedno čuva kar 1,5 milijarde od skupno 4,1 milijarde evrov, ki so Sloveniji na voljo v evropski finančni perspektivi 2007–2013? Nosilci evropskih projektov pravijo, da je za počasno črpanje denarja v veliki meri kriva preveč drobnjakarska državna birokracija, ki ji hitri odzivi praviloma niso v navadi. Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) odgovarja, da morajo spoštovati slovensko in evropsko zakonodajo, do zamud pa lahko prihaja tudi zaradi preobremenjenosti posameznih uradnikov. Toda računsko sodišče je že lani opozorilo, da bi lahko Slovenija uspešneje poenostavljala sistem izvajanja evropske kohezijske politike.
Kajti s takšnim delom država ne le preizkuša živce izvajalcev projektov, temveč jim tudi povzroča nepotrebne stroške in znižuje kakovost projektov. »Če se pri petih zaposlenih namesto z vsebino ubadamo samo s papirji, se seveda dela škoda na projektih. Poleg tega ni mogoče za dve ali tri leta vnaprej predvideti vsake malenkosti, pogosto so potrebne manjše spremembe, tudi zaradi kakovostnejše in racionalnejše izvedbe projekta, kar pa mora odobriti uradnik-skrbnik projekta. Če odgovora ne dobimo, stvari stojijo, mi pa ne vemo, ali naj vseeno tvegamo in brez dovoljenja izvedeno spremembe,« pripoveduje izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak.
Skoraj osem mesecev čakanja na prvi odziv
Ta nevladna organizacija je morala recimo na prvi odziv uradnega skrbnika projekta Pankultikum, ki je namenjen medkulturni mediaciji in večumetnostnemu izobraževanju, čakati skoraj osem mesecev po oddaji prvega poročila in ga je dobila tik pred zaključkom projekta konec avgusta.
Glede na odgovor se je izkazalo, da so pri vodenju projekta naredili nekaj napak. »Vendar nič takega, kar se ne bi dalo popraviti in kar bi nakazovalo na goljufijo ali kakšno drugačno kaznivo dejanje,« pripoveduje Novakova. »Toda zaradi neverjetno počasnega dela ministrstva bo šlo nekaj nepravilnosti na naš račun, čeprav nismo hoteli nič drugega kot poslovati kar najbolj ekonomično. Tak primer so osnovna sredstva, ki smo jih kupovali po komponentah, saj smo tako za manj denarja dobili boljši produkt, zdaj pa to ni upravičen strošek projekta, ker ni knjižen, kot bi bilo treba, namreč različne komponente skupaj kot eno osnovno sredstvo. Če bi skrbnica pogodbe pregledala dokumentacijo poročila vsaj do marca 2014, torej v štirih mesecih in pol po oddaji poročila, bi bile vse spremembe mogoče, saj gre le za tehnično oziroma računovodsko obravnavo. Toda po tolikšnem času zdaj to ne gre več.« Nevladne organizacije morajo tako kot večina drugih pravnih oseb v Sloveniji zaključiti bilanco letnega poslovanja do marca naslednje leto in po tem ne smejo več posegati vanjo.
Brez posluha za presenečenja na terenu
Izkušnje Slovenske filantropije niso osamljene. Tudi v občinah, ki so ene glavnih izvajalk evropskih projektov, se pritožujejo nad počasno in neprilagodljivo državno birokracijo. »Kot da krademo, ne pa izvajamo pošten projekt za pošten denar. Neverjetno je, kako iščejo dlake v jajcih. Zaradi nekih banalnosti lahko pade cel projekt. Njegova vsebina sploh ni važna, vse je podrejeno samo proceduri, postopkom in dokumentaciji, pri tem pa uradnike vodi filozofija, da je vsak projekt popolnoma predvidljiv in da odstopanj od investicijske dokumentacije skoraj ne sme biti. Pri izvedbi so vedno potrebne kakšne improvizacije, spremembe, dodatna dela, ampak to zanje niso opravičljivi stroški,« pripoveduje Darko Fras, župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, ki je vključena v širši regionalni projekt oskrbe severozahodnih Slovenskih goric s pitno vodo. Dela pri projektu so bila že končana, denarja pa v avgustu še niso dobili.
Ta bi sicer moral končati na izvajalčevem računu v 30 dneh po pravilno izstavljenem računu in priloženi zahtevani dokumentaciji. »Toda birokrati znajo zadevo, ki bi morala biti rešena v 30 dneh, zavleči tudi za pol leta. Najdejo neko malenkost in ti 29. dan pošljejo zahtevo za dopolnitev, rok začne teči na novo z dnem našega odziva, ko ga dobijo, spet iščejo novo malenkost in spet pošljejo zahtevo za dopolnitev,« pravi Fras.
Tako Fras kot Novakova se strinjata, da je pri tem ena ključnih težav pretiravanje z administrativnimi pravili. »Naše predpise smo popolnoma neživljenjsko in prepodrobno določili, zdaj pa moramo po njih delati. Tako se kljub vsej birokraciji zgodi, da smo kaznovani in nam v EU denar zamrznejo,« Fras spominja, da je evropska komisija zaradi domnevnih nepravilnosti Sloveniji letos začasno zamrznila evropska izplačila projektov.
Pravih sprememb še ni
Da neusklajeni predpisi ter neučinkovit in nezanesljiv informacijski sistem pri razdeljevanju evropskih sredstev uradnikom povzročajo dodatno delo in zamude, je že jeseni 2012 opozorilo računsko sodišče. V istem poročilu je ugotovilo, da zagotavljanje visoke strokovnosti in kontinuitete dela odgovornih institucij onemogoča tudi nestabilno okolje, saj se predstojniki teh institucij menjajo kot po tekočem traku.
V lanski reviziji je sodišče opozorilo, da vse te težave kljub določenim poenostavitvam postopkov še vedno niso odpravljene. Hkrati je zapisalo, da bi v Sloveniji poenostavitve lahko uvajali uspešneje. »Evropska unija je v programskem obdobju od leta 2007 do leta 2013 dala državam članicam na voljo več različnih poenostavitev, katerih večji del je Republika Slovenija tudi uvedla, uporabljene pa so bile le v manjši meri,« so med drugim ocenili. Kot pravi Novakova, se tudi po letošnji ustanovitvi SVRK v resnici ni veliko spremenilo, način dela uradnikov je še vedno isti.
Uvesti je treba stimulacije
Na SVRK kot razlog za počasno odzivanje uradnikov izpostavljajo preobremenjenost, saj se nekateri že vse od lanskega leta ukvarjajo tako z izvrševanjem starega kot s pripravo novega programskega obdobja. Hkrati priznavajo, da so tudi tukaj ključni ljudje. »Tiste, ki so usposobljeni, je treba obdržati, zato bo treba v prihodnje vzpostaviti sistem, ki bo omogočal nagrajevanje dobrega dela in sankcioniranje slabega. V črpanje sredstev EU je namreč vključenih okoli 700 ljudi, če se osredotočimo zgolj na ministrstva.«
K hitrosti in stabilnosti sistema niso pripomogle niti kadrovske menjave, saj se je od leta 2007 do zdaj zamenjalo že devet predstojnikov organa, ki bedi nad črpanjem evropskega denarja, najmanj toliko pa je bilo tudi menjav vodstvenih kadrov, torej vodij uradov oziroma direktoratov.