Starejši lahko družbi ponudijo predvsem medsebojno pomoč
Prebivalstvo se po svetu in tudi v Sloveniji stara. Pri nas je trenutno 340.000 prebivalcev starejših od 65 let, po napovedi Eurostata pa bi se naj do leta 2050 število podvojilo. 20 odstotkov starejših od 65 let ni več sposobnih skrbeti zase in zato potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Velikokrat morajo za starejše, ki ne bivajo v domu za ostarele, ali pa se ne poslužujejo organizirane pomoči na domu, poskrbeti družinski člani. Evropa je Sloveniji sicer naložila, da mora zmanjšati število starejših v zavodih za ostarele, za oskrbo na domu pa je v Sloveniji še vedno slabo poskrbljeno. Poleg države se te težave lotevajo tudi prostovoljci, in čeprav se vedno bolj poudarja pomen medgeneracijskega sodelovanja, na Zvezi društev upokojencev Slovenije opozarjajo, da si lahko starejši med sabo pomagajo tudi sami. Dokaz za to je projekt Starejši za starejše, ki vključuje več kot tri tisoč starejših prostovoljcev in prostovoljk, ki so člani upokojenskih društev: »Starejši lahko družbi ponudimo marsikaj, predvsem pa medsebojno pomoč, ki je v slovenskem prostoru zanemarjena. 49 odstotkov starejših od 69 let je namreč popolnoma sposobnih skrbeti zase,« pravi Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev, in dodaja, da je tujini že dolgo jasno, da bo ob tako hitrem naraščanju števila starejših prebivalcev te nujno spodbujati, da si bodo med seboj pomagali.
Razbremenijo tudi davkoplačevalce
Prostovoljci v svojem kraju obiščejo vse, ki so starejši od 69 let, jih povprašajo o njihovih potrebah in jim poskusijo zagotoviti pomoč. »Radi bi razvili kulturo pomoči neformalnim negovalcem, da bi lahko starejši dlje časa živeli v svojem domačem okolju, saj to bolj zadovoljuje potrebe starejših po vključevanju v svoje okolje,« pravi Kožuh Novakova. Program se izvaja v 136 občinah, kar pomeni, da pomoč nudijo na 63 odstotkih površine Slovenije, v letu 2014 so do sedaj obiskali in pomoč nudili 39 tisoč starostnikom. S tem so, tako Kožuh Novakova, razbremenili tudi davkoplačevalce, saj so samo v letu 2013 opravili več kot 830 tisoč ur prostovoljnega dela, kar po njihovih izračunih, narejenih po metodologiji ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pomeni, da je bila njihova participacija vredna okoli 5 milijonov evrov.
S povezovanjem v lokalni skupnosti pomoč izboljšajo
Potreba po pomoči se zaradi recesije in nizkih pokojnin intenzivno povečuje. »Cilj projekta je zato v lokalni skupnosti povezati vse tiste, ki starejšim zagotavljajo pomoč, saj s tem prispevamo k racionalizaciji in izboljšanju pomoči,« dodaja Kožuh Novakova. Društvo upokojencev tako najprej določi koordinatorja, ki v lokalnem okolju priskrbi seznam vseh, ki so starejši od 69 let. Tako ugotovijo, kakšno pomoč posameznik potrebuje, koordinator pa nato poskuša tovrstno pomoč organizirati: »Težave večkrat niso enostavne, saj lahko gre za premoženjska in stanovanjska vprašanja, včasih tudi za nasilje nad starejšimi ljudmi, tega pa sami ne moremo rešiti. Zato se moramo povezati s strokovnimi službami kot so policija, centri za socialno delo, humanitarne organizacije, patronažne službe in občine, da lahko uspešno zagotovimo potrebno pomoč,« razloži Anka Onstrman, predsednica programskega sveta Starejši za starejše. Pri tem je izjemnega pomena vloga županov, ki ustanovijo posebno interdisciplinarno komisijo, ki jo sestavljajo omenjene institucije. Župan ima po njenih besedah v svojem okolju določeno avtoriteto in s tem več možnosti, da se kompetentno in bolj učinkovito odzove na specifične probleme.
Ljudje so pomoči veseli, najtežje je v mestih
»Ljudje nas radi sprejmejo, nekateri sicer z rezervo, ker se bojijo sprejeti tujca v hišo. Na podeželju imamo tako svoja področja, da nas ljudje spoznajo in posledično tudi sprejmejo našo pomoč,« pravi Zdenka Gajzer, koordinatorica na področju Zgornjega Podravja. Kožuh Novakova dodaja, da je do tistih, ki potrebujejo pomoč, najtežje priti v velikih mestih, kjer ljudje večinoma ne želijo odpreti svojih vrat. To je problematično, saj ravno v mestih dodatno oviro starostnikom predstavljajo stopnice v blokih, mnogokrat so ti brez dvigal, stanovanja pa so neprilagojena za bivanje starejših oseb. V velikih mestih zaradi formalnosti tudi nimajo dostopa do seznama prebivalcev. To se trudijo urediti z informacijsko pooblaščenko in občinami. V pomoč ne silijo nikogar, tisti, ki jo želijo, pa zato tudi podpišejo dokument, s katerim potrdijo, da se z njo strinjajo.