V zbornici zagovarjajo stališče, da sedaj veljavna kolektivna pogodba zavezuje le še javni zavod Radiotelevizija Slovenija (RTVS), ki je edini podpisal aneksa h kolektivni poklicni pogodbi za novinarje v letu 2004. Zatrjujejo, da je kolektivna pogodba leta 1998 na podlagi izstopa takratnega Združenja za tisk in medije, katerega naslednik je Medijska zbornica, iz sopodpisništva nehala veljati za vse takratne člane združenja.
Kot pojasnjujejo, so v spor prisiljeni v imenu svojih nekdanjih in sedanjih članov, ker v individualnih sporih, ki jih sprožijo delavci zoper svoje delodajalce in jih zastopa sindikat novinarjev, sindikat ter delavci zatrjujejo, da kolektivna pogodba za poklicne novinarje nikoli ni nehala veljati za člane takratnega združenja za tisk in medije.
"Celo več, zatrjujejo, da je omenjena kolektivna pogodba kolektivna pogodba za poklic novinar, ki naj bi veljala za vse novinarje, kjer koli so zaposleni," navajajo v sporu. Po njihovem prepričanju pa za poklic novinarja niso predpisani nobeni pogoji, kot za ostale poklice, na primer grafike, kovinostrugarje, gradbenike itd. Dodajajo še, da GZS niti ni bila nikoli pooblaščena sklepati katere koli poklicne kolektivne pogodbe, ampak le kolektivne pogodbe dejavnosti in splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti.
Sodišču zbornica predlaga, naj presodi, da kolektivna pogodba za poklicne novinarje od 1. septembra 1998 ne velja za člane takratnega združenja za tisk in medije ter za časopisne hiše Večer, Primorske novice in Delo.
Ob tem se sklicujejo na mnenje, ki so ga pridobili od ministrstva za delo. To je po njihovih navedbah ocenilo, da kolektivna pogodba nima več narave veljavnosti za vso državo in trenutno velja le še za podpisnike, ki od pogodbe niso odstopili ali niso podpisali zadnjega aneksa. Od podpisa aneksa leta 2008 je po prepričanju Medijske zbornice omenjena kolektivna pogodba le še podjetniška kolektivna pogodba, ki velja izključno za RTVS, kjer so ta aneks podpisali.
Sindikat novinarjev Slovenije je sicer pridobil mnenje Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki nasprotno govori v prid veljavnosti kolektivne pogodbe. Mnenje inštituta je, da je kolektivna pogodba za poklicne novinarje veljavna, ker je bila sklenjena še pred uveljavitvijo sedaj veljavnega zakona o kolektivnih pogodbah, na katerega se med drugim sklicuje zbornica. Po mnenju inštituta se tako kolektivna poklicna pogodba za novinarje uporablja do izteka njene veljavnosti oz. do sklenitve nove kolektivne pogodbe.
"Kolektivna pogodba velja samo za stranke te pogodbe. Glede na to, da je stranka na strani delavcev reprezentativni sindikat, tudi za vse zaposlene pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost iz 1. odstavka 2. člena kolektivne pogodbe in so člani delodajalskih združenj, podpisnikov pogodbe," menijo v inštitutu. Te delodajalce zavezuje kolektivna pogodba že na podlagi zakona, ex lege, kar pomeni, da ni v njihovi svobodni pogodbeni volji odločitev, ali bodo kolektivno pogodbo za poklicne novinarje upoštevali ali ne, je še zapisano v mnenju.