V Sloveniji so lahko energetske izkaznice za stanovanja tudi dvajsetkrat dražje kot v Nemčiji, sedemkrat dražje kot v Angliji, trikrat dražje kot na Irskem in tudi šestkrat dražje kot v Avstriji, kažejo spletne ponudbe in poročila držav članic, ki jih je zbrala evropska komisija. Tako visoke ali višje cene kot v Sloveniji dosegajo le še na Finskem, Malti in Švedskem. To se odgovornim na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ne zdi sporno. Z znižanjem cen se ne bodo ukvarjali, saj bo njihova prva naloga, kot so nam sporočili, ta, da »s strokovnimi argumenti prepričamo, zakaj je predlagana rešitev energetskih izkaznic primerna«.
Cene izkaznic se tudi v drugih državah EU praviloma prosto oblikujejo na trgu. Izjema je Madžarska, ki za stanovanja oziroma hiše predpisuje ceno 40 evrov (brez DDV), na Hrvaškem in Danskem pa so določili najvišje dovoljene cene. Drugje so nizke cene izkaznic dosegli tako, da so njihovo izdelovanje omogočili čim širšemu krogu ljudi. Na Švedskem so zato z letošnjim letom ukinili obvezno akreditiranje izkazničarjev in ga nadomestili z njihovo osebno odgovornostjo za kakovost izkaznic.
Vsak si izkaznico izdela sam
Na Norveškem si izkaznico za svoje domovanje lahko izdela kar vsak sam. V posebnem spletnem registracijskem sistemu ima za to na voljo preprost ali podrobnejši postopek (ta zahteva nekoliko več podatkov, vendar je natančnejši), sistem pa nato na podlagi že vgrajenih konservativnih vrednosti takoj izračuna energijske kazalnike in hkrati omogoči njihov izpis v obliki energetske izkaznice. Te možnosti vlada ni razvila le zato, da bi lastniki stanovanjskih nepremičnin hitro in poceni prišli do izkaznice, temveč želi tudi spodbuditi njihovo zanimanje za lastno porabo energije in njeno zmanjševanje. To je namreč tudi po pojasnilih predstavnikov našega infrastrukturnega ministrstva glavni cilj izkaznic. Prav zato lahko s pomočjo posebnega spletnega računalnika energetsko izkaznico kar sami izdelajo tudi lastniki na Madžarskem. Vendar v nasprotju z Norvežani še vedno potrebujejo tudi uradni izračun licenciranega strokovnjaka.
Zelo podjetno so se izkaznic lotili tudi v Angliji, kjer njihov nacionalni karierni center poklic energetskega izkazničarja ponuja kar vsaki brezposelni ali drugi osebi, ki še ni našla svojega poklicnega poslanstva, če jo le zanima varčevanje z energijo in delo na terenu. Seveda mora pred tem pridobiti potrebna znanja in opraviti zahtevane preizkuse.
V drugih državah EU sicer niso tako liberalni, vendar pa izdelovanja energetskih izkaznic praviloma tudi niso omejili na tako ozek krog ljudi kot v Sloveniji. Čeprav so na našem pristojnem ministrstvu večkrat poudarili, da so prav z uvedbo obveznega usposabljanja in licenc odprli področje in izdelovanje izkaznic omogočili tudi tistim, ki bi jim sicer del potrebnega znanja manjkal, primerjalni podatki evropske komisije kažejo, da gre prej za kopičenje zahtev kot kaj drugega. Kajti Slovenija se uvršča med države z najstrožjimi pogoji za izkazničarje. Pri nas lahko energetsko izkaznico izdelujejo le arhitekti, inženirji in drugi v tehničnih poklicih, ki so dosegli najmanj višjo stopnjo izobrazbe in imajo vsaj dve leti delovnih izkušenj, poleg tega pa morajo imeti v lasti ali biti zaposleni v dejavnosti projektiranja ali tehničnega svetovanja. Hkrati morajo opraviti že omenjeno štiridnevno usposabljanje in izpit za pridobitev posebne licence.
Večina držav EU v nasprotju s Slovenijo izdelovanja energetskih izkaznic ne prepušča le višje ali visoko izobraženim kadrom s področja gradbeništva, temveč to delo omogoča vsaj še tistim s pridobljeno srednjo tehnično izobrazbo in primernimi izkušnjami. Za nekatere države je to tudi dovolj, Avstrija in Nemčija recimo niti od dimnikarjev, inštalaterjev ogrevalnih in prezračevalnih sistemov ali tesarskih mojstrov ne zahtevata niti kakšnega posebnega usposabljanja niti izpita.
Nekatere države pa so ta instrumenta uvedle prav zato, da lahko izkaznice izdelujejo tudi obrti sicer manj vešči kadri. Na Danskem, na primer, lahko izkaznice za manjše stanovanjske hiše izdelujejo arhitekti, inženirji in projektanti, drugi kadri pa le, če imajo vsaj dve leti primernih izkušenj in so pri državni agenciji za energijo opravili poseben izpit. Posebno usposabljanje pred izpitom ni predpisano.