»Minister za pravosodje dr. Senko Pličanič poudarja, da je zaradi proračunske krize pred nami nekaj težkih odločitev, čemu se bomo morali odpovedati. Rezi na odhodkovni strani proračuna so nujno potrebni. Treba bo določiti prioritete za financiranje. Če želimo živeti v pravni in varni državi, je pravosodje ena od takšnih prioritet. Seveda pa morajo imeti odločilno besedo pri teh težkih odločitvah, ki bodo vplivale na prihodnjo podobo Slovenije, predvsem državljanke in državljani naše države,« je bil prvi prazni in pavšalni odziv ministrstva za pravosodje ob alarmantni vesti, da bo sodstvo zaradi vrtoglavih stroškov spremenjene stečajne zakonodaje poleti ohromljeno. Kasneje je minister Pličanič skrb vrhovnega sodišča o popolnem zastoju dela sodišč ocenil še kot prazne besede. Njegov glavni nasvet je (bil), da naj sodišča pobrskajo po rezervah.
Preslišana opozorila
Prav ignoranca in populizem politike, ki sta sredi devetdesetih let že zakrivila katastrofalno stanje v sodstvu, zaradi česar sodišča še danes odpravljajo sodne zaostanke, sta danes ponovno v ospredju. Kot pojasnjujejo na vrhovnem sodišču, so že septembra lani opozarjali, da bo spremenjena stečajna zakonodaja, po kateri »predujem« za začetek stečajnih postopkov bremeni sodišča, sodstvu naložila preveliko finančno breme. Takrat so jih preslišali in zakon je konec lanskega leta začel veljati.
Številke prvega četrtletja so pokazale, da je imelo vrhovno sodišče prav. Za nameček je prav zaradi »brezplačnega« začetka stečajnih postopkov število stečajev strmo naraslo in nekaterim sodiščem že grozi ohromitev. Mariborsko okrožno sodišče ima sredstva za sodne postopke na voljo le še do začetka prihodnjega tedna, do sredine julija pa naj bi podobna usoda doletela celotno sodstvo. Kot razlaga Gregor Strojin z vrhovnega sodišča, so si dolžniki, ki so želeli uvesti stečajni postopek, prej lahko pomagali z brezplačno pravno pomočjo, vendar pa so morali dokazati, da si jo zaslužijo. Zdaj je na tem področju divji zahod, saj sodišča stroške vsem avtomatično krijejo sama. Tako imenovani predujem sicer sodišča lahko dobijo nazaj, če v stečajni masi na koncu postopka ostane dovolj, vendar pa si tega na vrhovnem sodišču ne morejo obetati. Že prej je praksa namreč pokazala, da so iz stečajnih mas sodišča dobila povrnjene stroške le v približno 20 odstotkih primerov.
V Mariboru prihodnji teden brez denarja
Če so po stari zakonodaji sodišča v stečajnih postopkih porabila okoli štiri milijone evrov, jih bodo samo tovrstni sodni postopki letos stali najmanj devet milijonov evrov – po najbolj optimistični oceni in kljub temu da pravosodno ministrstvo ob predlaganju zakonodaje ni predvidelo nikakršnih dodatnih stroškov.
Predsednica mariborskega okrožnega sodišča Alenka Zadravec je včeraj na štajerskem primeru opisala, da je mariborsko sodišče lani imelo na voljo slabega pol milijona evrov, ki ga je v okviru brezplačne pravne pomoči namenilo za stečaje. Kot kaže danes, bi po novi zakonodaji v Mariboru potrebovali 2,2 milijona evrov samo za stečajne postopke. A sodišče v štajerski prestolnici ima letos zagotovljenih le 791.000 evrov za vse sodne postopke (skoraj polovico manj kot lani), do včeraj pa so prav zaradi spremenjene stečajne zakonodaje porabili že 739.000 evrov. »Ob tem tempu na postavki sodnih stroškov 15. aprila ne bomo imeli več sredstev,« je pojasnila Zadravčeva in poudarila, da bo tako že prihodnji teden zmanjkalo denarja za sodne izvedence, tolmače, izvršitelje, vročevalce, porotnike in druge izdatke, povezane z vsemi sodnimi postopki – ne samo stečajnimi.
Krepitev pregona, slabljenje epiloga
Vrhovno sodišče je že februarja zaman urgiralo pri pravosodnem ministrstvu, nato pa še pri finančnem in pri predsednici vlade. »Predsednica vlade aktivno rešuje nastale težave, o rešitvah boste pravočasno obveščeni,« je vse, kar o prihajajoči ohromitvi sodišč za zdaj zmorejo povedati v kabinetu premierke, s finančnim ministrstvom pa se bo vrhovno sodišče sestalo v četrtek.
Več kot očitno je, da bodo sodišča potrebovala več denarja iz proračuna, saj je dodatno varčevanje in »iskanje po rezervah« ob tako izrazitem porastu stroškov nemogoče. »Problem je tukaj, pred nami. Z obračanjem glave ali zanikanjem ga ni mogoče rešiti. Zato ne sprejemamo obarvane retorike, ki skuša z vpletanjem čustev in nekih efektov navideznosti zanikati obstoj tega problema,« se je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša obrnil predvsem na politiko in opozoril, da je treba ukrepati hitro, saj se bodo negativne posledice prihajajočega zastoja sicer le še stopnjevale in morda celo zavlekle v prihodnja leta. »Sodstvo nima elegantne rešitve, da če ni denarja, pač ne bomo delali. Podobno kot v medicini. Zadev ne moremo odložiti, kot to lahko s projekti naredijo na ministrstvih,« je bil oster Masleša, ki je opozoril še na nekaj nelogičnosti. Poudaril je, da se tožilstva in Nacionalni preiskovalni urad krepijo, kar bo pripeljalo do več sodnih epilogov, na strani sodstva pa se število sodnikov zmanjšuje. Za nameček čez dober mesec potečejo pogodbe sodelavcem projekta Lukenda za zmanjševanje sodnih zaostankov.
