»Vse te odpadke za proizvodnjo klinkerja uporabljamo že zdaj. Na leto jih uporabimo 110.000 ton. Postopoma naj bi zmanjšali porabo petrolkoksa na račun alternativnih goriv. Začeli bomo z manjšimi količinami, tam do 10.000 ton na leto. Prav tako naj bi zmanjšali porabo gum, ki jih na leto v naši peči skurimo 25.000 ton. Kakšno bo to razmerje, težko napovemo. Bilo je obdobje, ko na trgu ni bilo gum. Takrat smo uporabljali več drugih alternativnih goriv,« je povedal Tomaž Turk, član uprave anhovskega Salonita.
Paleta nenevarnih goriv
Poleg gum v Salonitu za proizvodnjo klinkerja kot alternativna goriva uporabljajo tudi kostno moko (1500 ton), odpadna olja (100 ton) in 4000 ton mulja iz čistilnih naprav. Turk je poudaril, da bodo z novo naložbo uporabljali istovrstne odpadke kot doslej. Poraba goriv je odvisna od proizvodnje klinkerja. Lani so ga proizvedli 655.000 ton, pri tem pa porabili 28.000 ton petrolkoksa. Na alternativna goriva na leto odpade nekaj več kot 60 odstotkov. Njihovo porabo naj bi povečali na 75 odstotkov. »Vse je v okviru okoljskega dovoljenja, ki smo ga dobili leta 2007. Delež alternativnih goriv smo v zadnjih desetih letih povečali s 25 na 60 odstotkov. S posodobitvami sistema smo ves čas zmanjševali tudi emisije v okolju. Od leta 2009 smo zmanjšali samo emisije ogljikovega dioksida za 25 odstotkov. Danes spadamo med najčistejše tovrstne tovarne v Evropi. Z našimi dosežki smo seznanili tudi občinske svetnike,« je dodal Turk in povedal, da polovico surovin za alternativna goriva dobijo iz Italije, drugo polovico pa iz Slovenije. Le pri gumah je razmerje nekoliko drugačno, saj jih dve tretjini pripeljejo iz Italije.
Meritve zemljine in zraka
Župan občine Kanal ob Soči Andrej Maffi je prepričan, da je sodelovanje s Salonitom dobro in da na občini vedo, kaj se dogaja za zidovi tovarne. »Ljudi je strah zaradi zgodb iz preteklosti. Azbest je pustil določene posledice, ki jih bomo čutili še desetletja. Zato občane popolnoma razumem. Z vodstvom Salonita se redno sestajamo, prav tako so navzoči občinski svetniki. Leta 2007, ko so javno razgrnili načrte, so se z naložbami seznanili tudi prebivalci,« je pojasnil Maffi in za letos napovedal dodatne neodvisne meritve zemlje, ki jo bodo primerjali z zemljo v Goriških brdih in Vipavski dolini, prav tako bodo merili onesnaženost zraka.
