Politične stranke, ki kandidirajo na parlamentarnih volitvah, so dobile na zadnji seji Nacionalnega sveta za kulturo priložnost, da predstavijo svoje načrte in vizije za področje kulture in kulturne politike. Odzvala se jih je le kaka polovica, saj druge na povabilo bodisi sploh niso odgovorile bodisi so kot razlog navedle pomanjkanje časa zaradi predvolilne kampanje. Manjkale so DeSUS, Državljanska lista, Liberalno gospodarska stranka, Piratska stranka Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Slovenska nacionalna stranka, Stranka HUMANA Slovenija in Pozitivna Slovenija.
Na predstavitvi je bilo slišati predvsem veliko strinjanja o občih mestih o kulturi kot narodotvorni kategoriji, manj pa je bilo natančno izdelanih programov in še manj konkretnih ukrepov, ki bi jih uvedli, če bi v novi vladi »dobili« kulturno ministrstvo. Daleč najkonkretnejša je bila z navedbo približno 20 ukrepov koalicija Združena levica, najmanj konkretni pa so bili Socialni demokrati, ki so bolj ali manj predstavili le svoja načela in vrednote. Omenjeni sta tudi edini dve, ki sta napovedali povečanje v zadnjih letih občutno skrčenega proračuna za kulturo.
V nadaljevanju povzemamo le tiste ukrepe, ki so jih stranke nekoliko jasneje izoblikovale. Izpustili smo predstavitev ukrepov Zavezništva Alenke Bratušek, saj je aktualni minister Uroš Grilc v imenu stranke napovedal, da bi še naprej sledil ciljem, ki jih je sam definiral v nacionalnih programih za kulturo in jezikovno politiko.
Za reformo javnih zavodov malo zanimanja
Stranka, ki ji po javnomnenjskih anketah trenutno kaže najbolje, je edina med kandidatkami, ki napoveduje reformo javnega sektorja na področju kulture, ki bi pomenila racionalizacijo stroškov, povečanje odgovornosti vodstva in spodbuditev lastnega financiranja javnih zavodov s storitvami na trgu. Dragan Matić, ki je predstavljal program, je omenil tudi združitev podpornih in administrativnih služb vsaj v istovrstnih zavodih. Naslonili bi se na predlog novega ZUJIK, ki je s padcem vlade obležal v predalih ministrstva za kulturo. Področje upravljanja javnih zavodov želijo urediti tudi v stranki Verjamem.
Pomoč samozaposlenim z razbremenitvami
Na področju samozaposlenih bi največ postorili v Združeni levici, ker bi z zakonodajnimi posegi izenačili pravice samozaposlenih z zaposlenimi. Nastopili bi tudi proti dvigovanju obdavčitev avtorskega dela in sanirali posledice letošnjega dviga davščin, po katerem mora avtor skoraj polovico svojega honorarja nameniti državi, kot je dejala Violeta Tomič. Poskrbeli bi še za delovanje podpornih portalov za ustvarjalce, kot je Artservis, in preklicali prepoved zaposlovanja v javnih zavodih. Nekoliko drugače vidijo problem samozaposlenih v Stranki Mira Cerarja (SMC), kjer bi ustanovili sklad za davčne olajšave za vlaganje v kulturo v tistih panogah, ki spodbujajo (samo)zaposlovanje.
Digitalne knjige in nižji davek
Pri problematiki založništva stranke kandidatke nimajo posebej razdelanih predlogov, večinoma pa bi si prizadevale za povečanje fonda digitaliziranih knjig, medtem ko povišanja subvencij za knjigo ni omenila nobena. Najbolj določni so bili pri Združeni levici, kjer bi znižali DDV na knjigo ali celo uvedli nično stopnjo s ciljem znižanja maloprodajnih cen. Kot edini so omenili tudi ustreznejšo davčno obravnavo elektronskih knjig. Sicer pa nižji davek na knjigo podpirajo tudi v SDS, je dejala članica stranke Alenka Jeraj.
SMC bi uvedla dodatno shemo finančne pomoči za tuje filmske producente, medtem ko bi v stranki Verjamem radi čim večjo neodvisnost slovenskega filma tudi s pomočjo zunanjih virov, je dejal njihov predstavnik Iztok Prislan. Oboje sicer že predvideva veljavni Nacionalni program za kulturo 2014–2017.
Bolj in manj uresničljivo
Stranke razmišljajo tudi o drugih bolj in manj realističnih ukrepih. V stranki Enakopravni deželani – Naprej, Slovenija bi poskrbeli za to, da bi vsi slovenski likovni umetniki dobili spletno stran, v Verjamem pa bi ustanovili muzej računalništva. V slednji verjamejo tudi v večji prispevek občin k financiranju lokalnih institucij, medtem ko bi v SMC želeli slovensko kulturo v tujini promovirati s pomočjo kulturnih atašejev. V Novi Sloveniji bi ustavili izrivanje slovenščine iz visokošolskih institucij, otrokom in mladim pa bi sofinancirali gledališke in glasbene abonmaje. Redefinicijo organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic so napovedali v Združeni levici in SDS. V slednji bi postavili še obeležja dogodkom novejše zgodovine.
