Na Direkciji RS za ceste, kjer zaradi kroničnega pomanjkanja denarja z velikimi mukami ohranjajo državne ceste kolikor toliko prevozne in varne, so z obstoječimi vzdrževalci koncesionarji podaljšali pogodbe še za ta mesec. A ne zato, ker bi jim denar zagotovilo ministrstvo za infrastrukturo, temveč so na podlagi izkušenj iz minulih mesecev poleti opravljali le najnujnejša vzdrževalna dela in privarčevali nekaj denarja.
Na cestah bo vse več omejitev
Na direkciji za ceste pravijo, da bi potrebovali približno sedem milijonov evrov, če bi želeli do konca leta izvajati vsa redna vzdrževalna dela, ki jih določa pravilnik; v primeru neugodnih vremenskih razmer tudi več. »Ker je glede na stanje proračuna to nerealno pričakovati, se bodo – tako kot doslej – tudi ta mesec izvajala zgolj najnujnejša opravila rednega vzdrževanja. Takšno okrnjeno izvajanje del pa na daljši rok pomeni pospešeno propadanje voziščnih konstrukcij, slabšo prevoznost cestnega omrežja, več omejitev prometa in podobno,« opozarjajo na direkciji za ceste. Pojasnjujejo, da pred zimo običajno sanirajo poškodbe, ki v zimskem času zaradi pronicanja in zmrzovanja vode v voziščni konstrukciji izrazito napredujejo in lahko resno ogrozijo prometno varnost.
A sanacije tako imenovanih zmrzlinskih poškodb letos vzdrževalcem ne bodo naročili v potrebnem obsegu, ker denarja enostavno nimajo. »Če bi sanacijo tovrstnih mest izvedli v okviru rednega vzdrževanja pred zimo, bi preprečili propadanje cest do stopnje, ko bo te poškodbe možno sanirati samo z mnogo dražjim ukrepom, to je celovito rekonstrukcijo ceste,« svarijo na direkciji za ceste.
Ministrstvo še brez rešitev
A zdi se, da si novi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič s tem nič kaj pretirano ne beli glave, podobno kot tega ni počel njegov predhodnik Samo Omerzel, ki je vso godljo tudi zakuhal, ker je ob sprejemanju proračuna direkciji za ceste zagotovil denar le za pol leta. Na vprašanje, kdaj bo upravljalec državnih cest prejel prepotrebno finančno injekcijo, so nam na pristojnem ministrstvu namreč postregli le z že večkrat slišanim odgovorom, da se predlog reševanja usklajuje z ministrstvom za finance in da bo o tem potrebna odločitev vlade. Kdaj naj bi vlada o tem odločala, ne vedo povedati.
A direkcija za ceste ne čaka le na denar za osnovno vzdrževanje državnih cest, temveč ji pristojno ministrstvo še vedno ni zagotovilo niti sredstev za odpravo posledic žledoloma, dokončanje projektov po že podpisanih pogodbah ter za poplačilo odškodnin in odmer na nepremičninah. Ker niso odpravili posledic žledoloma, torej sanirali brežin, bo – kot poudarjajo na direkciji za ceste – ob obilnejših padavinah, predvsem snežnih, več težav z zagotavljanjem prevoznosti, saj se bo nestabilen material prožil in povzročal dodatne ovire. Pri tem so dodali, da bi za sanacijo vseh brežin ob skoraj 6000 kilometrih državnih cest – torej ne zgolj najnujnejših posegov za odpravo posledic žledoloma, ampak tudi za gradnjo ukrepov, s katerim bi se zavarovalo promet na območjih s krušljivimi brežinami – potrebovali slabih 80 milijonov evrov.
Vanja Alič