Poklicno upokojevanje, do katerega so upravičeni zaposleni, ki opravljajo posebno težka dela in dela, ki jih človek fizično ali psihično ni več sposoben opravljati po določeni starosti (vojaki, policisti, vozniki, rudarji, gozdarji, železničarji, piloti...), in ki je v preteklosti omogočalo upokojevanja tudi precej pred 50. letom, je v javnosti vselej zbujalo mešane občutke, zaradi obsežnega seznama upravičenih poklicev pa tudi ostre kritike delodajalcev.
Zaprašeni seznam
»Seznam poklicev, ki omogočajo poklicno upokojevanje, ni bil že od leta 1968 resno prečiščen. Na njem je vrsta poklicev, ki tja ne sodijo več, saj so se delovni pogoji v preteklih desetletjih močno izboljšali,« opozarja Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Med takšnimi omenja livarje, strojevodje, šoferje, pilote... »Res je, da so ta dela zahtevna, a nič bolj kot marsikatera druga, poleg tega delovne pogoje ureja že zakonodaja. Po našem mnenju ni razloga, da bi za številne poklice, ki so trenutno na seznamu, plačevali dodatne prispevke in zviševali strošek dela,« meni Čerinova. Prispevna stopnja od začetka tega leta znaša 9,25 odstotka od bruto plače.
Dodaten razlog za izbris Čerinova vidi v tem, da se številni ljudje, ki so upravičeni do poklicne pokojnine, ne upokojijo, ampak dvignejo rento in delajo naprej – pri istem ali drugem delodajalcu, mnogi tudi na črno. Ob tem še ugotavlja, da so v sistem vključeni večinoma veliki delodajalci z močnimi sindikati, medtem ko so manjši »izločeni« in tako posledično predstavljajo nelojalno konkurenco. Čerinova ocenjuje, da je med 45.000 delavci, ki so vključeni v sistem poklicnega zavarovanja, dve tretjini zaposlenih v javnem in tretjina v zasebnem sektorju. Največ je policistov in vojakov, skupaj 40 odstotkov, sledijo zaposleni iz jeklarske, rudarske in transportne industrije, medtem ko se je število določenih poklicev, na primer steklarjev in predvsem tekstilk, v zadnjih letih bistveno zmanjšalo (glej graf).
Najslabše kaže šoferjem
Zdenko Lorber, predsednik sindikata Alternativa, ki zastopa železničarje, reviziji poklicev ne nasprotuje, opozarja pa, da pri tem ne sme biti »lova na čarovnice«. »Določene spremembe so po toliko letih vsekakor potrebne, menimo pa, da bi jih zaradi kadrovske in strokovne šibkosti na ministrstvu za delo morala opraviti kakšna zunanja institucija,« pravi Lorber. Po njegovem mnenju bi lahko s seznama najprej črtali voznike, zlasti zato, ker so na tem področju največje nepravilnosti: »Nekateri delodajalci plačujejo prispevke, večina pa ne, tako da se ustvarja plačni dumping.«
Revizija poklicev, ki omogočajo poklicno upokojevanje, bi glede na lani sprejeto pokojninsko zakonodajo (Zpiz-2) morala biti pripravljena že v sredini lanskega leta, za zamudo pa je po ocenah delodajalcev in sindikatov odgovorno ministrstvo za delo. Ker pogajanja s socialnimi partnerji še potekajo ter je uredba o merilih in kriterijih za poklicno zavarovanje v pripravi, svojih predlogov na ministrstvu še ne želijo komentirati. Poudarjajo pa, da je njihov cilj zagotoviti poklicne pokojnine vsem, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih.
Med »prezahtevnimi« poklici ponekod tudi novinarji
Analiza Dostojna pokojnina, ki je nastala v sodelovanju slovenskih in norveških partnerjev na pobudo sindikata Alternativa, je pokazala, da se lahko v večini držav določene kategorije delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, upokojijo pri nižji starosti od zakonsko določene. Kriteriji po posameznih državah se zelo razlikujejo. Nekatere kategorije zaposlenih presojajo glede na porabo energije v času delovne aktivnosti. Na Madžarskem, denimo, za naporno delo šteje tisto, kjer je stopnja porabe energije v eni izmeni večja kot 5200 kilojoulov (kJ), na Poljskem je meja za moške 8374 kJ, kar ustreza 2000 kalorijam in 4605 kJ oziroma tisoč kalorijam za ženske. Podoben kriterij imajo tudi v Avstriji.
Tudi nabor delovnih mest in poklicev je v državah različen. Najpogosteje so vanj vključeni delavci, ki so izpostavljeni težkim in nevarnim delovnim razmeram, na primer v pomorstvu in rudarstvu. Sledi jim širok nabor poklicev s tveganji, ki lahko vplivajo na krajše delovne kariere, kamor sodijo gasilci, policisti in drugi organi pregona ter vojaki. V skupino poklicev, kjer zaradi starosti ne morejo več uspešno opravljati svojega dela, sodi tudi letalsko osebje, zlasti piloti in kontrolorji letenja, pa tudi baletni plesalci in drugi umetniki. V tretjo skupino so razvrstili zaposlene, ki imajo slabše delovne pogoje, na primer delavce v nočnih izmenah, za tekočim trakom, fizične delavce na prostem. S teh seznamov v nekaterih državah niso izvzeti niti učitelji, novinarji...
Najbolj restriktivne so zahodnoevropske države, na primer Nemčija, kjer se lahko predčasno upokojijo le rudarji, vojaki, policisti in gasilci. Pravo nasprotje je Grčija, kjer je do leta 2008 pogoje za predčasno upokojevanje zaradi težkih ali nevarnih razmer za delo izpolnjevalo kar 700.000 oseb ali tretjina vseh zaposlenih. Trojka je z novo zakonodajo leta 2011 seznam prepolovila. Z njega so med drugim izpadli delavci v farmacevtski industriji, natakarji, blagajniki v veleblagovnicah in frizerji. V Italiji pa so seznam v zadnjem času celo razširili in nanj uvrstili delavce v predorih, jamah in rudnikih, zračnih komorah, potapljače, tiste, ki delajo pri visokih temperaturah, v predelavi stekla in z azbestom, delavce, ki delajo ponoči, v proizvodnih linijah in voznike v javnem prevozu.
