Krško. Predlanska katastrofa v japonski jedrski elektrarni Fukušima je sprožila verižno reakcijo pristopanja k dodatnim varnostnim ukrepom v ostalih nuklearkah po svetu. Gre za proces izgradnje v mnogočem povsem novih varnostnih strategij ter njihovo pospešeno pretvorbo v praktično obliko. V naši edini jedrski elektrarni Krško so pred kratkim kot prvi v Evropi zaključili 1. fazo varnostnih posodobitev znotraj tako imenovane mobilne strategije.
Gre za varnostne rešitve za primere izrednih dogodkov, ki se lahko kažejo v obliki potresov, poplav ali padca večjega letala na jedrski objekt. Z izvedenimi ukrepi v okviru omenjenega projekta so enega bistvenih varnostnih sistemov, kot je zagotavljanje zadostnih količin vode za hlajenje reaktorske sredice izboljšali tako, da so dodatno tehnično opremili gasilsko enoto, ki so ji dodali še mobilne generatorji in kompresorje za proizvodnjo stisnjenega zraka. »Medtem, ko smo mi mobilno strategijo že zaključili, se drugod po Evropi nanjo šele pripravljajo. Godi nam, da nam je to uspelo kot prvim v Evropi in da prihajajo druge države, med drugim tudi Japonska, k nam na oglede,« zadovoljno ugotavlja direktor krške nuklearke Stane Rožman.
Pripravili strategijo vlaganj za prihodnjih pet let
V Krškem so lani v smeri izboljšanja varnostnih ukrepov z nadvišanjem savskega nasipa izboljšali poplavno varnost ter sistemu za zagotavljanje neodvisnih virov rezervne električne energije dodali še tretji stabilni generator visoke zmogljivosti. Objekt, v katerega so ga umestili, je, kot zagotavljajo, odporen tako na potres, kot na poplave ali padec letala..
Na podlagi ugotovitev po japonski katastrofi bodo v prihodnjih petih letih v Krškem namestili še nekaj varnostnih sistemov za zagotavljanje zanesljivosti električnega napajanja, zagotavljanje obvladovanja jedrskega reaktorja, hlajenja ter izboljšanja poplavne varnosti, v zgornje nadstropje objekta tretjega dizelskega generatorja pa bodo namestili alternativno komandno sobo. Večji del nameravanih ukrepov bodo dokončali med leti 2014 in 2016. Projektne zasnove imajo že izdelane, sledi naročanje potrebne opreme. Kljub visokim vložkom v posodabljanje Rožman ocenjuje, da lastna cena krške električne energije ne bo narasla nad 35 evrov na megavatno uro, s čemer naj bi ohranjali konkurenčnost in profitabilnost elektrarne. V preteklih petih letih je cena z 28 narasla na 30 evrov.
Izgradnjo trajnega odlagališča se bo močno zavlekla
Ob bok vrsti omenjenih varnostnih ukrepov pa še vedno kot nekakšna rakava rana stoji nerešeno vprašanje izgradnje trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov, ki bi ga po pred leti sprejeti dinamiki morali v neposredni bližini nuklearke odpreti že letos, pa zanj niso zasadili niti prve lopate. »Glede tega nimamo nobenih drugih informacij, kot jih lahko zasledimo v medijih. Tako lahko samo ugotavljamo, da projekt v fazi investicijske dokumentacije na pristojnem ministrstvu brez večjih premikov stoji že dve leti,« je pripomnil Rožman in dodal, da bodo potrebni prostor v skoraj povsem napolnjenem začasnem skladišču nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov zagotovili tako, da bodo iz obstoječega objekta umaknili vso tehnično opremo in jo prestavili v nove prostore, ki jih morajo še zgraditi.