Za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju bo v naslednjih treh letih potrebnih okoli 60 milijonov evrov, je pet mesecev po odprtju javne razprave o predlaganem načrtu ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka z nevarnimi delci PM10 v zasavskih občinah in tri mesece po njeni sklenitvi vendarle ocenil predstavnik ministrstva za kmetijstvo in okolje Jože Jurša. Kljub temu načrt ukrepov, ki ga je ministrstvo pripravilo v sodelovanju s prizadetimi občinami, še naprej ostaja le skupek želja na papirju, saj še vedno ni določeno, v kolikšni meri bodo predvidene ukrepe financirale občine in v kolikšni meri država. Kot je povedal Jurša, bodo to opredelili v letnem programu dela, ki bo za prvo leto pripravljen v treh mesecih po potrditvi načrta na vladi.
Večji del bremena naj prevzame država
Da najtrši oreh pri določitvi in izvedbi ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju predstavlja dogovor o razdelitvi finančnih bremen med občinami in državo, so že večkrat opozorili župani zasavskih občin. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo glede na velik finančni zalogaj oziroma glede na slabo socialno-ekonomsko situacijo v Zasavju večji del bremena nase prevzela država. Čeprav so tudi na ministrstvu za okolje še septembra menili, da bo doseganje dokončnega dogovora o razdelitvi finančnih bremen med občinami in državo zahtevno, pa je zdaj Jurša zatrdil, da zagotovitev denarja za izvedbo načrtovanih ukrepov ne bo tak problem.
Ob tem je poudaril, da bodo ukrepe izvajali glede na njihovo prioriteto. Najprej se bodo lotili toplotne izolacije stavb, nato pa poskrbeli za ogrevanje. Na območjih, kjer je to smiselno, želijo vzpostaviti daljinsko ogrevanje stavb oziroma ogrevanje prek plinovoda, na drugih območjih pa bodo spodbujali mikrosisteme za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Šele nazadnje bo na vrsto prišla menjava manj učinkovitih kotlov za ogrevanje z boljšimi.
Zasavci še čakajo na celotno sliko ukrepov in sredstev zanje
V Zasavju medtem še čakajo na finančno projekcijo predvidenih ukrepov za zmanjšanje prašnih delcev. Kot je povedal Janez Kraner, direktor hrastniške občinske uprave, naj bi sestanek s predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje imeli takoj po novem letu, ko naj bi tudi oni izvedeli, koliko je država pripravljena prispevati k izvajanju ukrepov. »Načeloma so vse te stvari, vključno s prioritetnimi ukrepi, stvar dogovora in dokler ne vidimo cele slike, je težko reči, da je kar koli potrjeno. Se pa strinjamo, da je ukrepe treba sprejeti in jih tudi začeti izvajati, saj z njimi že najmanj pol leta zamujamo,« je dejal Kraner, malce razočaran, ker so se pogovori z ministrstvom po zadnjem sestanku konec avgusta povsem ustavili.
Glede samih ukrepov za zmanjšanje prašnih delcev PM10 pa v Hrastniku pravijo, da so prav oni vztrajali pri sprejemu ukrepov za ogrevanje s plinom, biomaso in drugimi čistimi gorivi. Bi pa po njihovem mnenju bilo, vsaj v Hrastniku, bolj smiselno začeti pri individualnih kurilnih napravah. Opažajo namreč da so ljudje zaradi stalnih dražitev kurilnega olja začeli prehajati na peči s trdimi gorivi, ki povzročajo največ emisij, zato bi bilo za zmanjšanje prašnih delcev veliko bolj učinkovito najprej (finančno) spodbujati menjavo kurilnih naprav v individualnih hišah.
Čas še do poletja
Z ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka ne le v Zasavju, temveč tudi v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu in Murski Soboti se državi sicer že mudi. Slovenija je že leta 2004 v EU vstopila s preseženimi mejnimi vrednostmi nevarnih grobih delcev PM10 v zraku in bi morala prve ukrepe sprejeti že leta 2006, ker tega ni storila, pa jo je leta 2010 doletela tožba evropske komisije. Čeprav je bila ta zaradi procesnih napak umaknjena, komisija proti Sloveniji znova vodi postopke, ki se lahko končajo s kaznimi, ki presegajo deset tisoč evrov za vsak dan neukrepanja od leta 2006 dalje. Po besedah Tanje Bolte z Agencije RS za okolje tega denarja komisija najverjetneje ne bo zahtevala, če bodo načrti ukrepov za vseh šest najbolj ogroženih mest kmalu sprejeti. Zadnji postavljeni rok je po Jurševih besedah poletje 2013. Ob tem je dejal, da z Ljubljano in Mariborom načrt še pripravljajo, s Celjem in Mursko Soboto pa so ga že naredili in bo verjetno še pred novim letom poslan v javno obravnavo. Skoraj v isti fazi sta tudi načrta za Kranj in Novo mesto. Vsi ti načrti naj bi bili sprejeti v kratkih časovnih zamikih, njihova izvedba pa naj bi stala približno enako, torej okoli 60 milijonov evrov.