Največ zaslug za obstoječe stanje gre pripisati dejstvu, da večina brezposelnih dobi delo le za določen čas, največkrat za sezonska dela, med katera zaradi narave dela prištevajo tudi dela v gradbeništvu, od koder prihaja kar 20 odstotkov vseh lani prijavljenih brezposelnih oseb na sevniški enoti zavoda za zaposlovanje. Samo decembra je na njihova vrata potrkalo 545 oseb, kar je več, kot so pričakovali. Tri četrtine teh je bilo gradbenikov.
V sadjarstvu ne gre brez sezonskih delavcev z Balkana
Največje potrebe po sezonskih delavcih sicer kažejo v kmetijstvu, natančneje v sadjarstvu, kjer si v krškem Evrosadu in Sadjarstvu Blanca s skoraj pettisočglavo vojsko domačih brezposelnih ne morejo kaj dosti pomagati in tako leto za letom posegajo po tuji delovni sili, največ iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter deloma Hrvaške. Za delo na posavskih plantažah sadja so lani tujcem izdali 547 delovnih dovoljenj, od tega 80 na novo. Prej omenjenima družbama je v času najbolj intenzivnega sezonskega dela sicer priključilo 120 domačinov, kar je premalo. Ob letos pričakovani boljši letini od lanske bodo posavski sadjarji pričakovano potrebovali še več tujcev kot lani. Po besedah Irene Pirc, direktorice sevniške območne službe zavoda za zaposlovanje, vključevanje domačih brezposelnih oseb v sadjarska dela zadnja leta sicer narašča, vendar so ti zvečine nezadovoljni s plačilom. Velik je tudi delež takšnih, ki jih zaradi zdravstvenih omejitev v omenjena sezonska dela ni mogoče vključiti. Samo delavcev s priznano invalidnino je med posavskimi brezposelnimi skoraj 20 odstotkov.
Gradbincev preveč in premalo
Kljub visokem prilivu brezposelnih (zlasti v zimskem času) s področja gradbeništva sodijo delavci te dejavnosti po drugi strani med najbolj iskane poklice v regiji, saj je odprtih kar nekaj gradbišč, spomladi bodo začeli graditi še hidroelektrarno Brežice. Poleg njih so najbolj iskani kovinarji, gostinci, monterji in inštalaterji, povpraševanje je tudi po strojnih in elektroinženirjih, medtem ko je zanimanje za diplomante posavskih fakultet za logistiko in energetiko zelo skromno.
Kot primer dobre prakse na sevniškem zavodu omenjajo ukrepe usposabljanja na delovnem mestu, v katere se je lani vključilo 300 brezposelnih, od katerih se jih je tri četrtine tudi zaposlilo. Med njimi prevladujejo mladi in ženske. Sistem usposabljanja na delovnem mestu je za delodajalce zanimiv tudi zato, ker z usposabljajočimi nimajo praktično nobenih stroškov. Za plačilo treh evrov na uro in prevozne stroške namreč poskrbi država. es