Trenutno je teoretično še mogoče, da bi ju končali v letu 2017, vendar se vse skupaj res precej zamika. Ključni razlogi so čedalje bolj zahtevna in zapletena zakonodaja v zvezi z umeščanjem v prostor. Če smo za HE Blanca od pobude do izdaje gradbenega dovoljenja potrebovali približno dve leti in za HE Krško še nekoliko manj, se zdaj pri Brežicah in Mokricah pogovarjamo o obdobju 7 ali celo 8 let, kar je za investitorje odločno predolgo. Toda razlog ne tiči v slabem delu državne administracije. Za ekipo Agencije RS za okolje lahko povem, da dela kakovostno, strokovno in celo nekoliko pred zakonskimi roki, toda zadeve se, kot rečeno, zaradi preveč komplicirane zakonodaje kljub temu vlečejo mesece in mesece. V celotnem postopku pride do tega, da morajo ekipe nosilcev urejanja prostora dajati tudi po petkrat ali šestkrat soglasje za iste ali podobne zadeve. To traja toliko časa, da se vmes določeni ljudje že zamenjajo in se morajo novi z zadevo seznanjati od samega začetka. S takšnim sistemom se v Sloveniji zapirajo možnosti za gradnjo tako velikih projektov, saj se nas bodo investitorji izogibali.
Kako pa to poteka na tujem?Po naših informacijah stojijo za vsebino naše spremenjene zakonodaje direktive EU, vendar so morda v ozadju tudi kakšni drugi interesi. Če obstaja interes blokirati gradnjo, je naša obstoječa zakonodaja idealna. Nimam informacij, da bi se tudi v sosednjih državah ubadali s podobnimi problemi, čeprav je res, da so pri njih hidroelektrarne že zgradili. Gradijo jih še v Švici, vendar pri njih postopki ne trajajo več kot dve leti.
Finančni viri za dokončanje spodnjesavske verige še niso zagotovljeni, zaradi česar je slišati, da se HE Mokrice morda sploh ne bo gradila. Je zaključek projekta res lahko v nevarnosti?Ko se posameznik loti gradnje hiše, ravno tako nima na kupu vsega denarja. Tudi pri gradnji verige HE se finančna konstrukcija kreira za vsako enoto posebej. Za HE Brežice se pogovarjamo o najemu kredita pri evropski investicijski banki, kar zadeva Mokrice, pa v dobršnem delu računamo na lastna sredstva od amortizacije.
V HESS ste v času gradnje verige pridobili veliko izkušenj. Imate znanje, imate kadre, kaj pa gradnja elektrarn na srednji Savi? Sežejo vaše ambicije tudi tja?Vsekakor želimo vsaj v finančnem smislu sodelovati v projektu srednje Save, poleg tega pa tudi na Hrvaškem, če bodo pokazali interes. Toda po izkušnjah s počasnimi postopki pridobivanja dokumentacije za spodnjo Savo se bodo dela na srednji Savi v naslednjih petih letih težko začela.
Srednji Savi grozi tudi krčenje programa zaradi širjenja območja Nature 2000. Kaj bi to v praksi pomenilo?Mi ves čas govorimo o eni verigi HE na Savi, torej od Gorenjske do meje s Hrvaško. Če nekaj členov manjka, to ni več ena veriga, temveč gre za dve, tri verige. In temu primerni so potem tudi finančni in tehnični rezultati. Vendar sem optimist. Tudi na območju Nature 2000 je mogoče graditi, vendar je vse dražje, tako da postane ekonomičnost že vprašljiva. Že na spodnji Savi so se stroški na področju študij vplivov na okolje zelo povečali. V primerjavi s HE Boštanj bodo po naših ocenah za HE Mokrice trikrat višji.
Kako pa vplivajo te dražitve na lastno ceno elektrike? Menda ima krška nuklearka najnižjo.Pri verigi HE je tako, da lastna cena z vsako novo elektrarno pada. Poleg tega je odvisna tudi od stanja hidrologije. Če veriga ni pretrgana, imamo še dodatne učinke s trapezno energijo, ki nam omogoča prilagajanje dejanski porabi. To pomeni, da v času nizke porabe elektrarne stojijo, ob večji porabi pa njihovo moč povečamo. Po meni dostopnih podatkih naj bi bila povprečna cena električne energije savskih elektrarn nekoliko nižja od krške.
Kolikšen je dejanski energetski potencial reke Save?Ko bo izkoriščena celotna Sava, bo pri povprečnem pretoku lahko proizvedla okoli 2600 gigavatov elek-trične energije, kar ob sedanji porabi predstavlja četrtino slovenske potrebe. Skupaj z Dravo govorimo že o polovici.
Akumulacijske bazene z velikimi vodnimi površinami želijo v lokalnih skupnostih izkoristiti v rekreativne namene ter za namakanje. So te želje uresničljive?Mi te želje podpiramo in spodbujamo, saj gre za večnamenski projekt. Namakanje imamo celo zapisano v koncesijski pogodbi. Ne gre zanemariti, da akumulacije dvignejo podtalnico, kar posredno preprečuje sušo. V jezerih bo poleg drugih dejavnosti mogoče tudi kopanje.
Ribiči in ljubitelji redkih ptic, ki gnezdijo v izginotju zapisanih opuščenih vrbinskih gramoznicah, gradnji tako velike akumulacije, kot bo brežiška, nasprotujejo. Kakšne rešitve jim ponujate?Na to temo je steklo veliko razprav in rezultat tega je, da bodo eni in drugi dobili nadomestne habitate, ki bodo trikrat večji od obstoječih. Res je, da bodo pomaknjeni bolj proti zahodu, vendar bo en zrasel pod samimi Brežicami.
Vprašljiva je tudi usoda broda na Mostecu, ki kot zadnji na reki Savi predstavlja turistično znamenitost. Imate rešitev tudi zanj?Brod absolutno mora ostati in tu ne vidim težav. Ko bo zadosti pretoka, bo deloval kot do zdaj in še bolje, ker bo nivo Save višji in ne bo več nasedal. Če se bo vendarle pokazalo za potrebno, mu bomo dodali še elektromotor.
Območje gradbišča HE Mokrice bo deloma segalo tudi na območje sosednje Hrvaške. Je zaradi tega pričakovati kakšne težave?Ker se nameravajo pri sosedih lotiti izgradnje HE Podsused, katere vplivno območje bo segalo tudi na slovensko ozemlje, glede tega ne pričakujem težav. Bo pa treba zadevo tehnično natančno uskladiti, da ne bo kakšnih odstopanj.