Krško. Hidroelektrarna Krško kot četrta v verigi spodnjega toka Save poskusno obratuje od 4. aprila, priprave na začetek gradnje preostalih dveh spremlja kar nekaj težav in zapletov. V primeru HE Brežice, ki bi jo morali začeti graditi že pred tremi meseci, predstavlja glavno oviro dolgotrajno sprejemanje državnega prostorskega načrta (DPN).

Vlogo za njegovo pripravo so v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) oddali že pred šestimi leti, a bo v najboljšem primeru sprejet konec junija. Kot je na seji lokalnega odbora za spremljanje gradnje verige HE poudaril direktor HESS Bogdan Barbič, gre največ »zaslug« za zamudo pripisati dolgotrajnim postopkom pridobivanja okoljskega soglasja.

V HESS so kljub temu optimisti in računajo, da bodo pripravljalna dela lahko začeli oktobra ali novembra letos. Marca se je iztekel tudi rok za sprejem DPN za HE Mokrice, vendar postopek tudi v tem primeru poteka počasneje, kot so predvidevali, in se bo tudi pri zadnji elektrarni v verigi težko izogniti zamudi.

Tjaša Gregorič z direktorata za prostor je kot razlog navedla veliko število pripomb, podanih na februarski javni razgrnitvi, na podlagi katerih so v načrt vnesli tudi protipoplavno ureditev porečja mejne reke Sotle pred izlivom v Savo, na določene pomanjkljivosti v dokumentih so opozorili tudi na finančnem ministrstvu. Tako vse kaže, da vlada uredbe o državnem prostorskem načrtu za HE Mokrice ne bo mogla potrditi pred jesenjo, poleg tega pa ne gre prezreti, da država še ni zagotovila finančnega pokritja projekta izgradnje zadnje elektrarne v verigi, katere zaključek so v Bajukovi vladi z leta 2016 veselo premaknili na 2015, danes pa najbolj tekoči scenarij kaže na leto 2017 oziroma na 2018, ko naj bi dokončali izgradnjo spremljajoče infrastrukture.

Toda nekateri poznavalci razmer omenjajo še bolj črn scenarij, po katerem HE Mokrice zaradi pomanjkanja denarja sploh ne bi gradili in bi se veriga končala v Brežicah. »V tem primeru bodo na območju Mokric gradili samo protipoplavno zaščito za tamkajšnja naselja. Zagotavljanje poplavne varnosti je bilo namreč poglavitni razlog, da smo Posavci privolili v gradnjo verige,« pravi predsednik posavskega odbora Niko Galeša.

Po grobih ocenah naj bi gradnja HE Brežice in Mokrice stala slabih 500 milijonov evrov, gradnja infrastrukture pa 200 milijonov evrov.