»Lahko bi sklepali, da okoli župana nastaja klientelistična mreža, četudi morda manjših dimenzij,« se je na včerajšnjo Dnevnikovo poročanje odzvala skupina »Skupaj za Maribor!«, ki je pozimi formalno podprla kandidaturo Andreja Fištravca za župana Maribora.
V skupini, ki jo sestavljajo številni drugi ugledni Mariborčanke in Mariborčani, razumejo župana, da si mora ustvariti novo ekipo. »Ker je župan dal stroge zaveze in obljube glede svojega bodočega ravnanja v času volilne kampanje, so, razumljivo, zahtevnejša tudi pričakovanja javnosti in občanov. Če takšne prakse res obstajajo in njihovo opisovanje v medijih ni samo posledica predvolilnih bojev in interesov morebitnih drugih klientelističnih omrežij v mestu, v skupini 'Skupaj za Maribor!' pričakujemo, da jih bo župan prekinil in tako obdržal naše zaupanje.«
Molk ali odpoved
Sicer pa ni skrb zbujajoče le Fištravčevo kadrovanje na občini, ki poteka na meji legitimnosti in spominja na razraščanje hobotnice Franca Kanglerja. Obstajajo tudi drugi indici, ki kažejo na to, da župan in ljudje iz njegovega volilnega štaba ustvarjajo novo politično kliko, ki izgublja stik s temeljnimi družbenimi vrednotami. Moteče ji utegnejo biti celo najbolj elementarne vrednote demokracije, kot je svoboda govora.
Domnevo, da jim ni tuj mafijski zakon molka (omerta), krepi predlog izjave, ki jo je kolegij župana obravnaval 23. septembra. Podpisniki bi se s tem dokumentom obvezali, da bodo vse informacije, ki so jih pridobili na kolegiju, smatrali kot zaupne. Če bi informacije brez izrecnega dovoljenja župana izdajali medijem ali tretjim osebam, bi to lahko bil razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in morebitno uveljavljanje odškodninske odgovornosti.
Naj na tem mestu ponovno opomnimo na zavezo, ki so jo ob nastopu mandata podpisali Fištravec in njegovi sodelavci. V njej so se, med drugim, javno zavezali k »interesu javnosti, da izve, kdo, kaj in kako posluje in upravlja javna sredstva in z njimi povezane vire«.
Tipični primer ustrahovanja
O županovem poskusu utišanja sodelavcev je brez dlake na jeziku za Dnevnik spregovoril Goran Rajić, ta čas še svetovalec župana za področje sistemskih in organizacijskih vprašanj. »Izjava o molčečnosti je klasični poskus ustrahovanja, ki ga utemeljujejo z izgovorom, da skušajo preprečiti odtekanje informacij iz občine,« je ogorčen Rajić. »Izjava, ki je v izrecnem nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih in drugimi tozadevnimi pravnimi podlagami, posredno implicira tudi to, da bi morali podpisniki molčati pred organi pregona, kar je absolutno protizakonito.«
Dolgoletni vodilni uradnik Mestne občine Maribor in oster kritik bivšega župana Franca Kanglerja je bil od začetka del najožje Fištravčeve ekipe. V njegovem kabinetu je bil zadolžen za pripravo proračuna in reorganizacije mestne uprave, dejansko pa je Rajić že več tednov izrinjen iz Fištavčevega kroga zaupanja. Reorganizacijo je prevzel direktor mestne uprave Marko Žula. Rajić je bil tudi tik pred sejo zamenjan kot član sveta zavoda Mariborskih lekarn. Fištravec ga je razrešil in namesto njega imenoval Žulo.
Med odpisanimi sta bržkone tudi Gregor Kosi, svetovalec za področje družbenih dejavnosti, in svetovalka za pravne presoje Nataša Ogrizek. Bartolo Lampret že itak več mesecev ne opravlja svoje naloge kot svetovalec župana za stike z javnostmi. Fištravec je dejal časniku Večer, da je Lampret »na odhodu«, o čemer pa slednji uradno ne ve nič.
Rajić, Kosi in Ogrizkova so se po več kot treh tednih čakanja v sredo zvečer le uspeli sestati s Fištravcem, ki so mu sporočili svoje mnenje in mu pojasnili, zakaj je predlagana izjava o molčečnosti po njihovi oceni nezakonita. »Od župana pričakujemo, da nam bo pojasnil, kako bo potekalo bodoče sodelovanje. Nismo njegovi služabniki ali kos pohištva, s katerim prosto razpolaga,« je odločen Rajić.
Fištravec o proaktivnosti kot Kangler o kompatibilnosti
Zakaj ta uradnik nenadoma moti Fištravca? Župan mu očita egocentričnost in pomanjkanje proaktivnosti. »Dobro je, da poznamo situacijo za nazaj, toda treba je delati korake naprej. In če koga ovira pogled nazaj, da ne more naprej, potem ne more biti del moje ekipe,« je s tem v zvezi Večeru razložil župan.
»Več kot očitno gre za poskus, da bi me javno očrnil in diskvalificiral,« mu odgovarja Rajić, sicer diplomirani psiholog. »Župan besedo proaktivnost uporablja enako, kot je Kangler govoril o kompatibilnosti. Kar zadeva mojo domnevno egocentričnost pa sporočam: župan me je k sodelovanju povabil februarja in do septembra z mojim egom ni bilo nič narobe. Egocentričnost ni karakterna značilnost, ki bi se spreminjala iz meseca v mesec.«
Na Dnevnikovo vprašanje v zvezi z izjavo o molčečnosti so nam iz kabineta župana odgovorili, da so na omenjenem septembrskem sestanku razpravljali o tem, da so informacije, ki si jih podajajo na kolegiju župana, informacije, namenjene medsebojnemu informiranju in usmerjanju pri lastnem delu, nikakor pa ne javnosti, razen v primerih, ko je to dogovorjeno.
Izjavo v podpis razširjenemu kolegiju župana
»Z vidika institucije, medijev in javnosti je nekorektno, da bi se delne informacije širile izven tega kroga. V določenih primerih bi namreč tudi škodovale občini,« so prepričani v županstvu. »Zato res razmišljamo o možnosti, da se vsi člani razširjenega kolegija zavežejo k temu, da bi smatrali te informacije kot informacije, ki jih ne morejo posredovati medijem oziroma tretjim osebam, razen če se vsi udeleženi tako dogovorijo.«
Izjavo naj bi podpisal le razširjen kolegij župana, so še sporočili iz občine. »Da je z občutljivimi informacijami treba operirati pazljivo, je jasno vsakomur. Prav pazljivemu operiranju z občutljivimi informacijami je bila namenjena 'izjava o molčečnosti', ki je pogoj za sodelovanje v marsikateri organizaciji. Doma in v tujini,« so še zapisali v odgovoru Dnevniku.