»Letos spomladi smo o tem obvestili okoljsko inšpekcijo, vendar se ni odzvala tako, kot smo pričakovali in kot bi se morala. Sporočila nam je, da bodo zadevo preverili v sklopu letnega pregleda,« pravi Zidanšek in opozarja, da bodo, če bo uredba sprejeta v predlagani obliki, kratko potegnili občani, medtem ko si bodo zasebniki še naprej polnili žepe. To se mu zdi nezaslišano in zato ne more verjeti, da ministrstvo doslej ni želelo prisluhniti argumentom javnih komunalnih podjetij. Glede na to, da enako menijo tudi drugi direktorji slovenskih javnih komunalnih podjetij, pa seveda upa, da si bodo na ministrstvu vendarle premislili. Osnutek uredbe je namreč še vedno v javni obravnavi, pripombe pa bodo zbirali do jutri.
Nelegalni drobni odkup vreden 15 milijonov evrov
»Ponovno vas želimo opozoriti, da boste s takšno rešitvijo povzročili dvig cen storitev, ki jih izvajamo izvajalci javnih služb,« opozarja Zidanšek v pismu ministru. »Cena komunalnih storitev za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se po novi metodologiji uravnava letno glede na prihodke in odhodke preteklega leta. Ker bodo povzročitelji komunalnih odpadkov (torej občani, op. p.) po vašem predlogu odpadni papir in odpadne kovine odnašali k zbiralcem, bo to zmanjšalo prihodek izvajalcev javnih služb in s tem povzročilo dvig cene.« Položnice, ki jih plačujejo občani za odvoz komunalnih odpadkov, bi lahko bile zaradi tega višje samo za nekaj deset centov, kar sicer ne bi bistveno obremenilo družinskih proračunov, vendar se Zidanšku to kljub temu ne zdi prav. Če bi bili prihodki javnih služb višji od stroškov, bi namreč lahko bile položnice nižje, kot so zdaj.
»Gre za očitno odlivanje denarja v zasebne žepe. Zbornica komunalnega gospodarstva ocenjuje, da znaša nelegalni drobni odkup približno 15 milijonov evrov na leto. Zdaj, ko bo drobni odkup dovoljen, bodo te vsote še višje,« opozarja direktor Simbia, ki opravlja obvezno gospodarsko javno službo na področju ravnanja z odpadki iz gospodinjstev v dvanajstih občinah celjske regije. V organiziran odvoz odpadkov je vključenih 123.000 prebivalcev s Celjskega, ki letno proizvedejo okoli 50.000 ton komunalnih odpadkov.
Nihče ne bo zastonj pobiral odpadkov
V delniški družbi Dinos na to zadevo seveda gledajo z druge plati in imajo prav tako svoje argumente. Član uprave Dinosa Kristijan Mlinar opozarja, da je v Evropi nekaj povsem normalnega, da ljudje določene odpadke prodajo in s tem zaslužijo kakšen dodaten evro. Tudi če bi v Sloveniji zakonsko prepovedali tovrsten posel, bi se ljudje znašli po svoje. Papir in kovine bi vozili v Avstrijo in na Hrvaško, kar bi se jim, seveda če živijo blizu meje, še bolj splačalo, ker jim ne bi bilo treba plačati davka. Po Mlinarjevem mnenju se je treba zavedati, da nihče v naravi ne bo pobiral odpadkov, če zanje ne bo dobil denarja. Pojasnila Simbia, da bodo zaradi zbiralcev papirja in kovin vsi občani plačevali višje položnice, pa se mu zdijo zavajajoča in neumestna. Vzroke za slabše poslovanje bi morali iskati drugje in ne pri redkih posameznikih, ki si s prodajo papirja plačajo kakšno položnico ali pa imajo za kruh. Po njegovem mnenju bi se tudi morali zavedati, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni in da dobro vedo, da je časopis, ki so ga kupili, njihova lastnina in da lahko z njo počnejo, kar hočejo. To pomeni, da jo lahko kot proizvod, če tako želijo, prodajo naprej.
Tudi letos embalažni kaos
Če se komunalna podjetja in zasebne družbe po eni strani pulijo za papir in kovine, se tudi letos, tako kot že dve leti zapored, v skladiščih komunalnih podjetij nabirajo vedno večji kupi odpadne embalaže. Družbe, odgovorne za ravnanje z odpadno embalažo, so si po januarski razsodbi upravnega sodišča, da na ministrstvu za kmetijstvo in okolje niso pravilno določali, koliko odpadne embalaže morajo družbe pobrati, in da morajo nepravilnosti odpraviti v roku tridesetih dni, sicer obetale vzpostavitev reda in bolj jasno zakonodajo, a se embalažni kaos kljub odločitvi sodišča nadaljuje. V podjetju Interseroh namreč pojasnjujejo, da so na ministrstvu sprejeli sklep, s katerim so razsodbo upravnega sodišča zavrgli. »S tem so se postavili nad upravno sodišče in namesto da bi v skupnem iskanju rešitve naredili korak naprej, smo še vedno pri deset let stari zakonodaji,« je do odnosa ministrstva kritična direktorica podjetja Interseroh Mateja Mikec. Ob tem opozarja, da zaradi neurejene zakonodaje v državi nastajata ekonomska in okoljska škoda: »S takšnim ravnanjem izgubljamo tudi ugled mednarodne javnosti.«
V Interserohu zato napovedujejo, da bodo zaradi neurejene zakonodaje in zaradi neustreznega vodenja evidenc o količinah odpadne embalaže na slovenskem trgu letos prevzeli zgolj tisto odpadno embalažo, ki jo dajo na trg njihovi zavezanci in za katero tudi plačajo embalažnino. Po podatkih podjetja bodo njihovi zavezanci v letošnjem letu na trg dali dobrih 28.000 ton embalaže, do zdaj pa so je v podjetju prevzeli že več kot 24.000 ton. V Interserohu je tako nameravajo do konca leta prevzeti le še približno 4100 ton, medtem ko bo po oceni izvajalcev javnih služb in komunalnih podjetij v skladiščih ostalo še več kot 20.000 ton odpadne embalaže. »Ko bomo kvoto izpolnili, bomo pobiranje ustavili,« je o ukrepih jasen tudi pomočnik direktorice Matej Resnik, ki poudarja, da mora podjetje ravnati tudi gospodarno in ne more prevzemati dodatnih stroškov zbiranja in predelave odpadne embalaže, za katero ni plačana embalažnina. Ministrstvo zato pozivajo, naj sprejme pravilnik o načinu določanja deležev prevzemanja odpadne komunalne embalaže ter spremeni uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo tako, da bodo dovoljenje za delovanje dobile le finančno stabilne družbe ter da bodo embalažnino dolžna plačevati tudi manjša podjetja.
