V odkritih poznorimskih vilah so zagotovo živeli bogati meščani. V zgradbah, katerih zgornji del je bil le kakšnih 10 do 15 centimetrov pod tlakovci, po katerih so se sprehajali Celjani, so se zelo dobro ohranile bogate freske, okraski iz mavca in mozaične kocke. Vgrajeno je bilo toplo zračno centralno ogrevanje pa tudi preostala oprema je bila zelo razkošna. Dobro so se ohranili tudi deli ceste in pločnikov. Posod in preostalih drobnih predmetov arheologi niso našli veliko, sicer pa v globino, kjer bi se zagotovo odkrilo še kaj dragocenega, ne morejo kopati, ker je zemlja zaradi nizkih temperatur zamrznila. Sicer pa predvidevajo, da je bilo precej posode iz obeh poznorimskih vil že izkopane med gradnjo v srednjem veku. Prvič po dolgem času so odkrili tudi ostanke srednjeveške kleti z lesenimi tlemi in opornimi zidovi. V Celju se je iz obdobja srednjega veka tako dobro ohranil samo Knežji dvor, ki ga je občina s pomočjo evropskih sredstev obnovila. Grad je v 14. in 15. stoletju služil kot rezidenca celjskih grofov. Po izumrtju Celjskih grofov je bil v poslopju od 15. stoletja dalje vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so ga preuredili v vojašnico. Danes je v delu Knežjega dvorca galerija sodobne umetnosti.
Predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Mestne občine Celje se bodo v prihodnjih dneh dogovorili, ali je mogoče vsaj del dragocene najdbe na Glavnem trgu ohraniti na tak način, da bo ostala na ogled meščanom in turistom in da seveda ne bo ovirala življenja v mestu.
