Maribor. Županu Maribora Andreju Fištravcu se je v mestu odprla še ena fronta. Medtem ko je še vedno nejasna usoda prenove Kulturnega centra Pekarna, je svoje investicijske zahteve obelodanila direktorica Umetnostne galerije Maribor.
Zgodba o novogradnji Umetnostne galerije Maribor (UGM) se vleče že več let. Pravzaprav bi morala že več kot leto dni stati na Lentu, zgrajena po načrtih madžarskih arhitektov, ki so zmagali na občinskem natečaju iz leta 2009. Ko pa se je bivši župan Franc Kangler zaljubil v uprizoritveni center Maks po zamislih režiserja Tomaža Pandurja, se je galerija, ki je med tem prejela 10 milijonov evropskih evrov, znašla v drugem planu.
Občinarji so Madžare izigrali, projekt ustavili in s privolitvijo prve dame galerije Brede Kolar Sluga je nastal projekt Maks+Ugm, za katerega je direktorica svečano položila temeljni kamen 25. oktobra 2011 skupaj s tedanjim podžupanom Janezom Ujčičem.
Namesto novogradnje zgolj gradbena jama
Občina oziroma njeno podjetje Zim, kot je znano, ni bilo sposobno zgraditi razvpitega mariborskega kulturnega središča z galerijo, ostali so samo prazna gradbena jama in za več milijonov evrov stroškov. Evropski denar je pristojno ministrstvo decembra lani prekanaliziralo v Vojaški muzej Pivka.
Direktorica Kolar-Slugova v vsem tem času ni nikoli ostro nastopila zoper župana Kanglerja, ki je objektivno najbolj odgovoren za ta fiasko in s tem za dejstvo, da galerija deluje v neustreznih prostorih. Fištravec pa ni deležen tovrstne obzirnosti. Direktorica je snela rokavice in trdi, da ima dovolj obljub in izgovorov, zato od občine terja jasne in konkretne odgovore, kdaj in na kateri lokaciji bo mesto dobilo novo galerijo.
Na občini se ta čas zavzemajo za obnovo in rekonstrukcijo obstoječe stavbe ob Strossmayerjevi ulici. Pri tem se naslanjajo na nekoč aktualni idejni projekt, ki je nastal še v času pred načrtom selitve v novogradnjo na Lent. V skladu s tem projektom je občina nekoč že odkupila večino stanovanj v sosednjem poslopju Kresija, v katero naj bi galerija potem razširila svoje prostore.
Preselitev, ne pa arhitekturno skrpucalo
A Kolar-Slugova takšni razrešitvi prostorske stiske odločno nasprotuje. »UGM ne podpira arhitekturnih skrpucal in projektov, ki jih predlaga občina, saj ne zagotavljajo osnovnih delovnih razmer,« je bila prejšnji petek ostra direktorica. »Če ima občina v mislih obnovo obstoječe lokacije, mora imeti v mislih tudi pridobitev novih smernic zavoda za varstvo kulturne dediščine, prostorsko preveritev novih vsebin galerije, odkup dodatnih stanovanj na tej lokacij in novi natečaj. Prav tako želimo, da mestna občina neha lagati in podtikati ter začne podpirati zakonsko korektne projekte, ne pa slabih arhitekturnih načrtov.«
Kot primerno rešitev zdaj direktorica zagovarja vselitev v prazno poslopje na Trgu Leona Štuklja, v katerem je bila nekoč služba državnega knjigovodstva (SDK). Za ta namen so v galeriji pridobili idejno študijo, po kateri bi potrebna preureditev poslopja stala 12,3 milijona evrov.
»Nerodno« je edino to, da je zaželeni objekt v državni lasti. In ta ga ne namerava (brezplačno) prenesti v občinsko last, temveč hoče vanj postopoma vseliti tiste inšpekcijske službe, ki delujejo v najetih prostorih. Tudi zato vodstvo občine noče uslišati želje šefinje galerije in vztraja pri stališču, da je iskanje novih lokacij nesprejemljivo.
»Do zdaj je občina v projekt galerije vložila 2,6 milijona evrov. V nadaljevanju ne želimo več vlagati denarja v nekaj, kar ne bo imelo jasne perspektive,« so včeraj sporočili iz kabineta župana Fištravca in dodali, da za prenovo prostorov na obstoječi lokaciji že pridobivajo ustrezno projektno dokumentacijo.