Po pogodbi gostinska dejavnost prepovedana
»Ne morem reči, da so stanovalci protestirali proti javni kuhinji. Na sestanku so povedali, da zelo podpirajo vsako pomoč ljudem v stiski, da pa je vendarle treba razumeti, da gre za zgradbo, v kateri so nadstandardna stanovanja, ki so tudi stala nekoliko več,« je vso zadevo poskušal olepšati upravnik Luka Mesarič iz Podjetja Plan Trade. Omenil je, da imajo stanovalci že zdaj veliko težav zaradi dijakov bližnjih šol, ki menda za seboj puščajo nesnago, da se jezijo zaradi dovozne ceste, ki je vsak dan zaparkirana, in zaradi zbledelih označb za intervencijske poti, zaradi česar mestni redarji ne morejo ukrepati proti prekrškarjem. Sicer pa so se stanovalci pred gostinsko dejavnostjo zavarovali že takrat, ko so kupovali stanovanja. V pogodbi je namreč določilo, da se lahko v zgradbi odpre lokal z gostinsko dejavnostjo samo pod pogojem, da bodo s tem soglašali vsi etažni lastniki.
Podjetju Sodexo, prehrana in storitve, d. o. o., Ljubljana, ki ga je lani celjska občina izbrala kot najbolj ugodnega ponudnika za dnevno pripravo toplih obrokov za potrebe javne kuhinje, zato ne bo preostalo drugega, kot da poišče novo lokacijo, če hoče obdržati posel. Iz starih prostorov, ki spominjajo še na socialistične čase, bo namreč moralo razdelilnico hrane umakniti, ker je podjetje Emo ETT prekinilo najemno pogodbo. Iz Mestne občine Celje so včeraj sporočili, da bodo uporabniki o novi lokaciji pravočasno obveščeni, do takrat pa javna kuhinja ostaja tam, kjer je.
Javna kuhinja je zlata vredna
»Večkrat se zgodi, da hrane zmanjka in da je treba čakati na novo pošiljko. Sicer pa je hrana dobra. Ne vem, kako bi preživel, če ne bi hodil v javno kuhinjo. Res je zlata vredna. Stiska je tako huda, da moram paziti na vsak cent,« je brez zadržkov priznal naš sogovornik Janez Jus, ki je brezposeln že deset let, vendar je do leta 2009, ko je imel še mamo, nekako šlo. »Imela je nekaj več kot 400 evrov pokojnine in nama je z bratom, ki prav tako nima službe, lahko pomagala. Po njeni smrti sva odvisna od socialne podpore in od istega, kar dajo na Rdečem križu in Karitasu.« Pravi, da se dela ne brani, samo da zasluži kakšen dodaten evro. Pozimi odstranjuje sneg pred bloki v stanovanjskem naselju, v toplejših mesecih pa zelo rad čisti avtomobile. »Nekako moram preživeti. Slišal sem, da so javno kuhinjo nameravali preseliti na Ljubljansko cesto, vendar ne razumem, zakaj ne bi mogli ostati tukaj. Morda so krivi tisti, ki so se sem vozili z neregistrirani avti in jih je potem lovila policija. Drugače pa ni problemov. Včasih se kdo preriva v vrsti ali pa je zaradi alkohola malo bolj glasen, vendar sem v zadnjem letu samo dvakrat videl, da je morala posredovati policija.«
Vse več pomoči potrebnih
Po podatkih Mestne občine Celje je bilo oktobra 2012 do brezplačne tople prehrane upravičenih 377 ljudi, oktobra letos pa se je ta številka povzpela že na 477, kar pomeni, da se v celjski javni kuhinji razdeli nekaj več kot 14.800 toplih obrokov hrane na mesec. Da je socialna stiska vse večja, opažajo tudi pri Rdečem križu Žalec. Sekretar Matjaž Črešnovar pravi, da je med prosilci za prehrambne pakete vedno več ljudi, ki sicer imajo službo, vendar s plačo ne morejo pokriti vseh življenjskih stroškov. V Spodnji Savinjski dolini je socialno ogroženih že 438 družin. Največ jih živi v blokovskih stanovanjskih naseljih v Žalcu, kjer nimajo možnosti, da bi si na vrtu pridelali hrano in se tako lažje prebili skozi mesec. V drugi polovici novembra je žalski RK že tretjič letos delil hrano iz intervencijskih zalog EU. »V primerjavi z drugo delitvijo se je število socialno ogroženih povečalo za približno deset odstotkov. Zaloge hrane za zdaj na srečo še zadoščajo, več pa je težav pri zagotavljanju denarja za položnice, ki jih socialno ogroženi prinašajo na RK ali pa krajevne organizacije, ker jih sami ne morejo plačati. Prostovoljnih prispevkov, ki so namenjeni za plačilo položnic, je žal premalo, da bi lahko pomagali vsem,« pravi Črešnovar.
Ker je kriza vedno hujša, se bo žalska občina zelo verjetno vključila v sistem prevzema viškov hrane v trgovskih središčih. Direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar nam je povedala, da se nameravajo v projekt vključiti prek Lions kluba, ki ima že sklenjene pogodbe z Mercatorjem in Tušem. Devet prostovoljk je že ponudilo svojo pomoč, tako da zdaj potrebujejo še enajst ljudi, ki bi bili pripravljeni ob določenih dnevih po koncu delovnega časa v Mercatorjevih in Tuševih trgovinah v žalski občini prevzeti hrano in jo odnesti socialno ogroženim. Gre za prehrambne izdelke, ki jih trgovine zvečer morajo izločiti iz prodaje, vendar so še dobri in bi bila velika škoda, če ne bi prišli v roke lačnih ljudi.
