Maribor. »Zmeraj sta se obnašala kot sveže zaljubljena najstnika, tudi ko sta šla v trgovino, sta se držala za roke,« je odnos 55-letnih Romana in Mire P. iz Maribora opisoval njun sosed in dolgoletni znanec. Vendar je ta ljubezenska idila imela očitno temačno ozadje, ki ga je podžigalo Romanovo ljubosumje. Ta čustva so postala tako ekstremna, da je v sredo nekaj minut pred polnočjo Roman umoril Miro, nato pa je še sebi z nožem vzel življenje.
V kuhinjskem koritu v stanovanju Borisa T. so zjutraj štiri kavne skodelice čakale na to, da jih pomije. »Ponoči sem kavo skuhal policistom, ki so prišli na kraj dogodka. Oni so tudi reveži,« nam je razložil prijazni sosed zakoncev P. V sredo se je vrnil z dela okoli pol enajste ure zvečer in legel na kavč. »Gledal sem Osmega potnika 3, film se je iztekal, ko je začelo nad menoj zelo ropotati. Bil je strašanski hrup, slišal sem ženski glas stokati joj, joj, joj. Stene so se tresle, kot da bi bil potres, s polic so mi padle zgoščenke in šivalne igle,« je opisoval.
Stopil je na hodnik, ker takšnega trušča v stanovanjskem bloku, v katerem se vsi sosedje dobro poznajo, ni bil vajen, še posebno ga je začudilo, da je prepir prihajal iz stanovanja nad njim, v katerem sta živela Roman in Mira P. Na stopnišču je srečal sosedo, ki je tedaj že poklicala policijo in javila, da se je pri sosedovih zgodil nekakšen pretep. Ura je bila tik pred polnočjo. »Policistom, ki so nemudoma prišli na kraj dogodka, se iz stanovanja ni nihče oglašal, zato so vanj vstopili na silo. V stanovanju sta bila pokojna 55-letna mož in žena. Policisti so ugotovili, da je moški s palico večkrat udaril in z nožem večkrat zabodel žensko. Nato je z nožem zabodel tudi sebe,« je v sporočilu za javnost zapisal Bartolo Lampret iz Policijske uprave Maribor.
Priča policijskemu ukrepanju je bil sosed Boris T., ki dela v službi za prevoz bolnikov in je zato vešč nujne medicinske pomoči. Policistom je ponudil svojo asistenco in je smel stopiti na kraj zločina. »Oblečena sta bila v pižamo, ležala sta v dnevni sobi. Okoli nje je bila mlaka krvi, njemu pa je kri tekla iz nosu. Skušal sem jima zaznati utrip, vendar sta bila že oba mrtva,« je zavzdihnil.
Sosedje so bili nad informacijo o tragediji v njihovem stanovanjskem bloku opazno pretreseni. »Nemogoče, saj smo še predvčerajšnjim šli skupaj iz trgovine. Tega ne morem razumeti, ona je bila tako v redu ženska,« je bil šokiran sivolasi gospod. O zakoncih P. so tisti, s katerimi smo se pogovarjali, vedeli povedati edinole lepe stvari. Roman, ki je delal v avstrijskem podjetju na območju nekdanje Metalne, je bil okrogloličen veseljak, gurman, zmeraj nasmejan in pripravljen za zabavo, v preteklosti je skrbel za urejenost okolice in je na dvorišču rezal živo mejo. Menda pa je bil znan tudi po tem, da je imel rad zadnjo besedo, čeprav ga nihče ni opisal kot nasilnega. Tudi o Miri, ki je delala v bližnjem domu starostnikov, so govorili samo dobro.
