»To je največja investicija mesta za prihodnost,« je ob odprtju novega Lutkovnega gledališča Maribor 2. septembra 2010 hvalila novost tedanja ministrica za kulturo Majda Širca in izpostavila pomen lutk za »tiste, ki jim duhovna plat lahko spreminja in lepša življenje«.
Poldrugo leto pozneje pa utegne ta kulturna investicija, s katero se je nekdanji minoritski samostan na Lentu preuredil v lutkovno gledališče, številnim zagreniti prihodnost. Mariborski kriminalisti so namreč pred dnevi poslali tukajšnjemu okrožnemu tožilstvu novo kazensko ovadbo.
»Ovadba je podana zoper šest fizičnih oseb zaradi kaznivih dejanj goljufije, goljufije na škodo evropske skupnosti in zaradi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin,« nam je včeraj sporočil višji državni tožilec Boris Marčič. »Osumljeni naj bi po podatkih ovadbe oškodovali proračun Republike Slovenije za 3,272.651 evrov in proračun Evropske unije za 6,010.126 evrov.«
Občina Dnevnikovo informacijo obelodanila vsem medijem
Po neuradnih informacijah so kazensko ovadili Franca Kanglerja, kar bi bila že njegova 13. kazenska ovadba, ki je povezana z njegovim županovanjem. Ovadili naj bi tudi direktorico mariborske občinske uprave Milico Simonič Steiner, direktorja propadlega gradbinca MTB Viktorja Lednika, občinskega uradnika A. K., vodstvenega delavca projektantskega podjetja G. S. in gradbenega nadzornika J. Š.
»Vprašanje novinarja Dnevnika me ni presenetilo, ker sem opazil kriminalista Policijske uprave Maribor z novinarko Večera in sem pred pričami dejal: 'Jutri pričakujem vprašanje glede Lutkovnega gledališča',« je ovadbo komentiral Kangler. Ta ovadba je zanj neumnost. »Vsi, ki so bili vključeni v izgradnjo lutkovnega gledališča, so delali pošteno, vestno in zakonito,« je dejal.
»Stvari, o katerih ne vem nič, ne morem komentirati. Me pa resnično čudi, kako lahko vi kot novinar izveste za takšne stvari prej kot jaz?!« nam je na naše vprašanje odpisala Simonič-Steinerjeva in je svoj odgovor razposlala vsem medijem, ne samo Dnevniku. V njem pravi, da je bila v tej zadevi zaslišana pred letom dni. Je pa odločno zanikala, da bi zagrešila kaj nezakonitega, in pričakuje, da bo tožilstvo ovadbo zavrnilo. Z Lednikom, nekdanjim direktorjem propadlega gradbenega podjetja MTB, nam ni uspelo navezati stika.
Podrobnosti, kako naj bi ovadeni zagrešili očitana jim kazniva dejanja, niso znane. Menda naj bi občina pošiljala zahtevke za izplačilo evropskega in državnega denarja na temelju ponarejenih gradbenih situacij. In sicer menda zato, da bi podjetje MTB čim prej prišlo do obetanega denarja. Za takšno goljufanje pa je bilo potrebno tudi sodelovanje gradbinca in odgovornih za gradbeni nadzor, ki so omogočili, da so se v obračunsko knjigo popisovala gradbena dela, ki (še) niso bila opravljena. Občina je zatem poslala zahtevke na pristojno državno inštitucijo in je na občinski račun pritekel denar prej, kot če bi vse potekalo v skladu z dejanskimi razmerami na gradbišču.
Kriminalisti so tudi prepričani, da je na račun občine priteklo več denarja, kot bi ga dejansko smelo, ker naj bi bila celotna naložba prenapihnjena za več milijonov evrov. Ali je to res, bo preveril izvedenec gradbene stroke, ki ga je že angažiral preiskovali sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Celotna investicija je bila vredna 14,2 milijona evrov, od tega je občina iz evropskega sklada za regionalni razvoj prejela 6,4 milijona evrov, ministrstvo za kulturo je prispevalo 2,8 milijona evrov, delež mariborske občine pa je znašal približno pet milijonov evrov.
Občini grozi scenarij Betnave
Če se bodo očitki kriminalistov izkazali kot utemeljeni, to ne bo imelo neprijetnih posledic zgolj za ovadeno šesterico, temveč se bo boleče zarezalo v mestni proračun. V primeru dejanskih kršitev utegne namreč država zahtevati povračilo denarja, podobno, kot se je to zgodilo v aferi Betnava. Naj spomnimo: podjetje Betnava je ministrstvu za gospodarstvo pošiljala zahtevke za izplačilo evropskega denarja na podlagi fiktivnih računov, kajti zaračunanih gradbenih del Vegrad ni nikoli opravil. Zato je moralo podjetje Betnava poleti leta 2011 vrniti omenjenemu ministrstvu dva milijona evrov.
Gradnja novega hrama mariborskih lutkarjev je bila sumljiva že od samega začetka. Poleti 2007 je bil na javnem razpisu za izvajalca gradbenih del MTB sprva najdražji ponudnik, a je kljub temu pridobil posel, ker je na kasnejših pogajanjih ponudil največji popust in ceno znižal na 2,050.000 evrov. Komisija za preprečevanje korupcije je leta 2009 resda ugotovila, da izbor MTB ni vseboval elementov korupcije, vendar je bil ta posel prvi v vrsti občinskih naročil in potez, ki so razkrivale navezave med Kanglerjem in MTB. Številne afere z elementi korupcije in klientelizma so kasneje doživele tudi kazenske ovadbe, med drugim aferi Pohorska livada in Toplarna, ki ju je leta 2008 razkril Dnevnik.
