Žalec, Velenje. »Ne da ceste nočemo, a trase, kakršna je predlagana, ljudje ne moremo podpreti. Ne zaviramo razvoja in zavedamo se, da cesta nekoč nekje bo in mora biti, a če bi vam na terenu pokazal, kje naj bi jo zgradili, bi se držali za glavo,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti (KS) Šentilj v velenjski občini Janez Podbornik, kjer so se ljudje zaradi predlagane trase že začeli povezovati v civilne iniciative. Zato je na četrtkovi javni obravnavi študije različic na odseku od obstoječe avtoceste proti Šentilju do priključka Velenje jug mogoče pričakovati burno razpravo.
Trasa nastala v pičlem mesecu dni
»Najpomembnejši razlog, zakaj smo proti, je ta, da je naša dolina neprevetrena in se zato še zlasti v jesenskem in spomladanskem času tu zadržuje smog. Samo mislite si lahko, kako bi šele bilo, če bi po tej naši dolini tekla hitra cesta. Poleg tega imamo tu naravne in zaščitene vodne vire,« je dejal Podbornik. Dodal je, da samo v zaselku Kote živi okoli 400 prebivalcev, ki se pretežno preživljajo s kmetijstvom, zato ni prav, da bi se posegalo v prvovrstna kmetijska zemljišča. »Ljudje zemlje niso pripravljeni prodati, sploh pa bi s to varianto od državne ceste odrezali prebivalce celotne Zgornje Savinjske doline, kar tudi ni dobro,« je še dejal Podbornik. In da je najnovejša različica trase nastala v pičlem mesecu dni, in to brez vsakršnih strokovnih podlag. »Za omenjeno traso sploh nismo vedeli,« nam je dejal tudi velenjski župan Bojan Kontič. Prepričan je, da ta trasa nikoli ne bo potrjena, so pa z njo verjetno želeli ugoditi predvsem tistim, ki so si želeli priključek bliže Arji vasi.
Na velenjski občini so še dejali, da stroka uradno še vedno zagovarja prvo različico mimo Braslovč, s priključkom na avtocesto v Šentrupertu. Sploh pa so bili na občini šokirani, ko so ugotovili, da so projektanti s predvideno traso posegli tudi na zemljišče v lasti predsednika vlade Janeza Janše in njegove soproge Urške Bačovnik Janša. To nam je potrdil tudi Kontič in dejal, da je trasa dejansko vrisana tik ob njuni hiši, po predvidenem odmiku bi bila od hiše oddaljena vsega 50 metrov. Kar naj bi ugotovili šele, ko so se v karte poglobili skupaj z geodeti. A dejstvo je, da je zdaj trasa vrisana, javno razgrnjena, vse pripombe k njej pa bodo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor zbirali do 4. februarja.
Grob poseg v naravo nesprejemljiv
Da bi s predvideno traso posegli v najboljša kmetijska zemljišča in naravno varovana ter zaščitena območja, trdi tudi Jure Boček, član civilne iniciative v Ložnici, enem od štirih zaselkov KS Šentilj, kjer bi utrpeli največjo škodo. »Tudi na račun petih podzemnih, še ne povsem raziskanih jam ter vodotoka Ložnica, ki je naravna vrednota in je lahko zelo problematičen,« je dejal Boček. Dodal je, da že obstoječa cesta povzroča hrup, zato se ne čudi, da število podpisov ljudi, ki so proti trasi, iz dneva v dan raste. »Kolikor vem, so proti tudi prebivalci v Podkraju, tako da civilne iniciative praktično pokrivamo že celotno traso in z okoljevarstvenega vidika ni primeren za gradnjo niti en sam delček,« je povedal Boček. Sicer pa so, kot je dejal Podbornik, želeli Šentiljčane uničiti že pred leti, saj so hoteli v to neokrnjeno naravo umestiti jedrsko odlagališče odpadkov in zgraditi blokovsko naselje. Takrat jim je namero uspelo preprečiti, zdaj so znova na okopih. Burni so tudi odzivi ljudi v občinah Polzela in Žalec. Žalski župan Janko Kos nam je povedal, da je sestanek z njim že napovedala ena civilna iniciativa. »Na občini se na javno obravnavo, ki bo pri nas konec meseca, še pripravljamo. Dejstvo je, da nobena trasa nikoli ne bo optimalna. Na mizo je treba dati vse pluse in vse minuse in poslušati, kako bodo zagovarjali stališča tisti, ki so traso optimirali, in tisti, ki ji ugovarjajo. Upoštevali pa bomo vse tiste pobude, ki se bodo tudi nam zdele smiselne in argumentirane, in jih nato posredovali ministrstvu,« je povedal Kos.