Celje. Ko so gradbinci pred nekaj tedni z gradbenimi stroji čistili strugo reke Savinje na območju Polul, niso mogli verjeti, da se je ob robu struge v dolgih letih nabrala kar pet metrov široka plast usedlin. »Župan je mislil, da struga ni bila očiščena 50 let, med čiščenjem pa se izkazalo, da ni bila očiščena kar 75 let!« pravi Branko Skutnik, direktor podjetja Hidrosvet, ki je bilo izbrano za podizvajalca za pripravo projektne dokumentacije za izvedbo protipoplavnih ukrepov na območju Luč, Vojnika, Celja in Laškega. Tudi to je bil eden od vzrokov, da je hudourniška Savinja v zadnjih desetletjih tolikokrat prestopila bregove in s poplavljanjem naseljenih območjih in kmetijskih površin povzročila ogromno škodo.
Tožba proti državi še brez epiloga
Da je torej za poplave kriva tudi država, ki ni poskrbela za redno čiščenje strug, je celjski župan Bojan Šrot opozarjal že pred leti. Mestna občina Celje je na sodišče vložila celo tožbo, ki pa do danes še ni zaključena. »Nenehno smo pritiskali na državo, naj vendarle uredi vodotoke. Leta 1999 smo iz občinskega proračuna sami plačali čiščenje nanosov iz struge Savinje, čeprav je bilo to v pristojnosti države,« je povedal župan na predstavitvi protipoplavnih ukrepov, ki je v Narodni dom v Celju privabila veliko število Celjanov. Dvorana je bila nabita do zadnjega kotička, kar potrjuje, da se ljudje poplav zaradi slabih izkušenj iz preteklosti resnično zelo bojijo in da želijo vedeti, kako poteka izvedba prve faze protipoplavnih ukrepov. Zdaj so lahko pomirjeni, saj morajo odgovorni vse sprejete ukrepe uresničiti najkasneje do konca avgusta leta 2015, ker so vezani na evropska sredstva. Projekt bo stal nekaj manj kot 50 milijonov evrov, kar 85 odstotkov potrebnega denarja pa bodo dobili iz evropskega kohezijskega sklada.
Celjani namesto ministrstva sami pripravili dokumentacijo
Ko bodo očistili strugo Savinje in še nekaterih drugih manjših rek, zgradili nasipe, betonske zidove, nove mostove, nekaj manjših suhih zadrževalnikov in izvedli še nekaj drugih protipoplavnih ukrepov, bodo ljudje v Lučah, Celju, Vojniku in Laškem bistveno bolj varni pred poplavami. Ves projekt, ki bo zagotavljal popolno zaščito pred naraslimi vodami, bo končan šele po tistem, ko bodo v Spodnji Savinjski dolini zgradili suhe zadrževalnike, ki bodo zadržali 11 milijonov kubičnih metrov vode. Denar zanje bodo dobili šele v naslednji finančni perspektivi. Ko je Uroš Nučič z ministrstva za kmetijsko in okolje pojasnjeval občanom, kako poteka projekt in kaj lahko pričakujejo, je moral priznati, da je Mestna občina Celje zelo veliko prispevala. Ni samo nenehno pritiskala na odgovorne in opozarjala na probleme, ampak je celo iz občinskega proračuna financirala tehnično projektno dokumentacijo. »Vedeli smo, da bo evropski denar na voljo in da ministrstvo zaradi kadrovske podhranjenosti v tako kratkem času ne bo moglo pripraviti dokumentacije. Zato smo se zavezali, da bomo vso dokumentacijo naredili na svoje stroške,« je z zadovoljstvom dejal Šrot. Občina še vedno tesno sodeluje pri projektu, od izvajalcev pa je celo zahtevala, da ne smejo zgraditi takih zidov ali nasipov, ki bi kazili videz okolja.
