V stečaju bi bili vsi pravično poplačani
V družbi KBM Lesing pravijo, da so se za predlog stečaja odločili zato, ker je to edini možen in hkrati nujen ukrep za čim večje poplačilo nastalega dolga. Pri tem so upoštevali zakonske predpise in dejstvo, da je Štorman kot dolžnik po dosegljivih podatkih plačilno nesposoben in nelikviden, saj ima že več kot 260 dni blokirane transakcijske račune. »Vložitev predloga za stečaj prinaša koristi vsem upnikom, ne samo družbi KBM Leasing, saj omogoča enakomerno in pravično poplačilo njihovih terjatev. Vložitev stečaja med drugim tudi onemogoča, da bi bili upniki oškodovani zaradi morebitnega dolžnikovega uveljavljanja zemljiškega dolga, ki je na dolžnikovo premoženje vpisan kot instrument zavarovanja,« pojasnjujejo v banki in dodajajo, da verjamejo v zakonito delo pristojnih institucij, s katerimi bodo tudi v prihodnje konstruktivno sodelovali.
Čeprav je bila takšna odločitev po njihovem nujno potrebna, želijo poudariti, da razumejo, da se je Zvone Štorman znašel v težkem položaju. Z njim so poslovno sodelovali deset let, vendar pa, kot navajajo, v tem času svoje poslovne poti žal ni uspel razvijati skladno s svojimi pričakovanji in zmožnostmi.
Opozorili so tudi, da sta izterjava celotnega dolga in nedavna prodaja hotela Štorman v Celju dva ločena pravna posla. Tudi lizinško razmerje ni enako kreditnemu razmerju, pri katerem je pravni lastnik premoženja kreditojemalec. S tem hočejo torej pojasniti, da je bil hotel Štorman formalnopravno vsa ta leta njihova last in ne last Zvoneta Štormana.
Jančar naj bi hotel temeljito obnovil
»Svoje premoženje je družba KBM Leasing decembra lani prodala družbi Eurotas, d. d. , potem ko Zvonetu Štormanu daljše obdobje in večkrat v poslovnem razmerju ni uspelo izpolnjevati dogovorjenih obveznosti. Družba KBM Leasing je bila zato že v začetku leta 2013 prisiljena odpovedati pogodbo o lizingu,« so še zapisali v izjavi za javnost. Hotel so prodali po ceni, ki je bila po njihovih trditvah višja od zadnje in merodajne cenitve neodvisnega zunanjega strokovnega cenilca. Šlo naj bi za poldrugi milijon evrov, s katerim bodo poplačali del svojih terjatev iz pogodbe o lizingu, medtem ko bodo za preostali del dolga uveljavljali druge pravne postopke.
Že drugega januarja, ko je prišlo do prevzema hotela, je bilo znano, da je hotel Štorman kupila družba Eurotas, ki je v lasti nepremičninskega mogotca in hotelirja Aleksandra Jančarja. Čeprav ta še predvčerajšnjim ni želel razkrivati svojih načrtov, pa iz KBM Leasinga zdaj sporočajo, da bo hotelu vrnil nekdanje ime Celeia in ga spremenil v sodoben poslovni city hotel.
Zvone Štorman predloga za stečaj še ni prejel. Njegova družina je včeraj v izjavi za javnost sporočila, da zadeva ni niti približno takšna, kot jo prikazuje KBM Leasing. Po njihovih trditvah naj bi banka opravila tako imenovano kritno prodajo ter z izkupičkom poplačala vse svoje svoje terjatve. To torej pomeni, da se sploh ne more šteti za upnika in da torej tudi ne more predlagati stečaja. Še več. Štormanovi sklepajo, da je KBM Leasing njihov dolžnik in da bi jim moral vrniti tisto, kar si je preveč vzel.
Zvone Štorman naj bi dobil od KBM Leasinga tri milijone evrov. Če h glavnici prištejemo obresti in DDV na obresti, je njegov skupen dolg znašal 4,21 milijona evra. Ker je doslej že odplačal 1,955.000 evrov in ker naj bi banka za hotel dobila milijon evrov in pol, je torej dobila povrnjenih že 3,455.000 evrov. Pogodba o lizingu bi se, če ne bi prišlo do prekinitve, zaključila šele leta 2016, torej bi moralo, tako vsaj trdijo Štormanovi, dobrih 3,5 milijona evrov zadoščati za poplačilo vseh njihovih obveznosti in da torej še zdaleč ni res, da so banki še vedno dolžni 2,9 milijona evrov.
»KBM Leasing je lani, ko naj bi odstopil od pogodbe, izračunal terjatev tako, da je seštel vse zapadle terjatve, vse obresti do izteka pogodbe in vse obroke do izteka pogodbe. Torej celotni pogodbeni znesek. Ker so bile v zavarovanje dane bianco menice, je KBM menico izpolnil za znesek 2,9 milijona evrov in jo poskusila unovčiti, kar pa ji ni uspelo,« razlagajo ozadje poslov v družini Štorman.
Posebej opozarjajo na pomembno dejstvo, da KBM Leasing doslej ni vložil navadne tožbe ali izvršbe glede zapadlih terjatev, temveč se je odločil za menični spor na sodišču. V navadni tožbi ali izvršbi bi namreč dolžnik lahko ugovarjal višini terjatev. Lahko bi ugovarjal nezakonito izračunanim obrestim in vključevanju nezapadlih terjatev.
Zvone Štorman je šele zdaj, ko je neodvisni strokovnjak preračunal obrestne mere za nazaj, ugotovil, da naj bi KBM Leasing obresti zaračunaval tako, da je pod krinko povišanja Euriborja dosegel več kot 10-odstotno obrestno mero, to pa je več kot znašajo zamudne obresti. Ko je Euribor leta 2008 začel drastično padati, KBM ni več pošiljal popravka obresti, ki bi bil v korist Štormanu. Zato gostinec meni, da je banka tista, ki je njemu dolžna, in da bi mu morala vrniti presežek denarja, ki ga je dobila s prodajo hotela.
Pridobil je Jančar
Vse več je indicev, da so šli v Novi KBM pri prodaji hotela Štorman po drugi strani močno na roke kupcu, celjskemu nepremičninskemu mogotcu Aleksandru Jančarju. Po naših informacijah so namreč v KBM Leasingu hotel, ki so ga sredi lanskega decembra prodali Jančarjevemu podjetju Eurotas, vrednotili po ceni, višji od prodajne. Jančar je namreč za hotel plačal 1,5 milijona evrov, kar pa je dobrih 300.000 manj od zneska, po katerem so hotel po naših podatkih še septembra lani vrednotili v KBM Leasingu. To posledično pomeni, da so iz posla z Jančarjem izšli z izgubo.
Kot smo že poročali, lizinška družba v lasti NKBM hotela ni prodala na dražbi, ampak »po preučitvi več prejetih ponudb«. Čeprav so v NKBM že pred časom odločno zanikali namige, da so hotel na hitro prodali Jančarju zato, ker bi lahko DUTB na poznejši dražbi našla drugega kupca in zanj morda iztržila še več, na to nakazuje dejstvo, da je v povezavi s hotelom še vedno odprtih več pravnih vprašanj: od lastništva opreme do vprašanja Štormanove predkupne pravice, ki je še vedno vpisana v zemljiško knjigo.
