Tedaj storjenih napak ne bodo ponovili, je prepričana Ivanka Poropat, direktorica Sotre. Ne nazadnje sta mariborski projekt socialne trgovine s skoraj 300.000 evri podprla država in Evropski socialni sklad. Projekt Sotra – trgovina odprtega srca izvaja Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, ki skrbi za psihosocialno rehabilitacijo ljudi s težavami ali motnjami v duševnem zdravju. Potem ko so uspešno kandidirali na razpisu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so v Šentu iskali primerno lokacijo za trgovino. Našli so jo na mariborskem Pobrežju. Naslednji korak je bil iskanje bodočih trgovcev.

»Zaposlovali bomo 'nezaposljive', to so invalidi in ljudje iz ranljivih skupin, starejši od 50 let ali mlajši od 24 let brez dokončane izobrazbe,« je razložila Poropatova. S pomočjo zavoda za zaposlovanje so na informacijski razgovor sprejeli 50 oseb, nato pa so jih izbrali 11, ki se bodo avgusta začeli usposabljati za trgovce in skladiščne delavce, je razložila Silvija Janežič iz zaposlitvenega centra DLAN.

Po usposabljanju bo peterica dobila službo v Sotri, odprtje pa je napovedano za 20. november. Do nakupa v Sotri bodo upravičeni prejemniki socialne pomoči, brezposelni in tisti z manj kot 450 evrov mesečnih prihodkov. Te pogoje v Mariboru izpolnjuje približno 20.000 ljudi. Poropatova pričakuje, da bodo v prvih šestih mesecih delovanja izdali približno 5000 izkaznic. Upravičenci bodo lahko nakupili za največ 80 evrov blaga na mesec, ki naj bi stalo od 30 do 50 odstotkov manj kot v običajnih trgovinah.

Če spomnimo, dobavitelji živil, kot sta Žito in Ljubljanske mlekarne, so leta 2009 najprej pokazali pripravljenost za sodelovanje z ljubljansko trgovino SOS, a so se pozneje umaknili zaradi nejasnosti o njeni donosnosti. Terjali so namreč dokaze, da projekt dejansko vodi nepridobitna organizacija. Poropatova trdi, da so bili pogovori z dobavitelji za zdaj uspešni in da niso podvomili o socialnem značaju Sotre.

Državno in evropsko finančno podporo bo mariborska socialna trgovina uživala do leta 2015, potem pa bo morala preživeti iz lastnih prihodkov. »Za zdaj je odziv dobaviteljev presenetljivo dober, in če se bodo pojavili tudi donatorji, sem prepričana, da je projekt dolgoročno izvedljiv,« je optimistična Poropatova.