Vsak dan v veliki nevarnosti

»To me boli. Obravnavajo nas, kot da sploh nismo ljudje. Kot da nimamo pravice imeti stanovanja, v katerem ne bomo vsak dan trepetali za svoje življenje,« pravi 72-letni Koprivšek, ki je že pred približno dvema letoma strop dnevne sobe podprl z železnimi podporniki. Na stenah in stropih stanovanja so namreč zazijale tako velike in nevarne razpoke, da so tudi gradbinci, ki naj bi stavbo sanirali, dvignili roke od projekta. Ker je tudi inšpekcija ugotovila, da je bivanje v zgradbi nevarno, so se na občini že takrat odločili, da jo bodo porušili, stanovalce pa preselili drugam. Takrat niso pričakovali, da bodo imeli z iskanjem primernih stanovanj tako velike težave. Ljudem je vedno zelo hitro prišlo na uho, koga bodo dobili za soseda, in takoj so začeli glasno protestirati. Romi na Mariborski cesti sicer živijo v neposredni bližini vrtca. Za otroke in njihove starše nikoli niso bili moteči, čeprav so imeli ob visoki ograji vedno vse razmetano. Tudi z drugimi krajani niso prihajali v spore. Ljudi je od vsega najbolj motilo to, da niso bili redoljubni in da okoli hiše niso znali narediti reda.

Koprivšek, ki v Celju velja za uglajenega človeka, pravi, da so se nameravali preseliti v nenaseljeno staro hišo, ki stoji tik ob reki Hudinji in okoli pol kilometra stran od strnjenega naselja. Ali se bodo resnično preselili, včeraj še ni vedel, ker naj bi imel šele danes na občini sestanek z Jankom Trobišem z oddelka za finance in gospodarstvo.

Krajani se bojijo navlake, ne nasilja

»Zelo si želim, da bi se vse uredilo. Kaj bi šele bilo, če bi prišli živet v naselje? Kaj bi pa potem rekli ljudje? V hiši, ki je tudi nam všeč, res ne bomo za nikogar moteči,« je prepričan. Tudi predsednica civilne iniciative v Trnovljah, ki se z imenom in priimkom ne želi izpostavljati, nam je dejala, da se ljudje ne bojijo, da bi bili Romi nasilni. »Bojijo se samo njihove navlake, njihove za nas nesprejemljive navade, da okolico svojih domov založijo s kupi odpadnih stvari. Zbrali smo okoli 700 podpisov krajanov, ki nasprotujejo njihovi priselitvi, vendar še nismo imeli priložnosti, da bi jih oddali županu. Ta se namreč izmika in z nami sploh noče komunicirati,« pravi razočarano.

»Včeraj sem šla sama na občino. Tajnici sem povedala, da želim govoriti z županom in da gre za nujno zadevo. Potem sem čakala in čakala, vendar me ni želel sprejeti. Nocoj imamo na krajevni skupnosti znova sestanek na to temo in se bomo odločili, kaj bomo storili.« Iz njenih besed pa je bilo čutiti, da se je vihar že nekoliko polegel in da so se s svojimi bodočimi sosedi pripravljeni lepo pogovoriti. »Danes popoldan smo govorili s Koprivškovim sinom Renatom. Oba, njega in očeta, smo povabili, naj zvečer prideta na sestanek. Če bi župan igral z odprtimi kartami in bi nam že na začetku lepo pojasnil vso zadevo, morda sploh ne bi bilo tako silovitega nasprotovanja. Ne zdi se nam prav, da je skrival pred nami svoje namere,« še pravi predsednica civilne iniciative.

Po ustavi imamo vsi enake pravice

Kaže, da so se na celjski občini trdno odločili, da Rome z Mariborske ceste preselijo na varno v Trnovlje, nato pa propadajočo in tudi za mimoidoče pešce nevarno stavbo porušijo. Na občini po eni strani razumejo krajane, da si želijo imeti sosede po svojem okusu, vendar pri tem opozarjajo, da morajo biti po ustavi vsakemu državljanu v Sloveniji zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine. Če bi torej občina pokleknila pred razburjenimi krajani, bi s tem kršila ustavna določila enakosti pred zakonom.

»Čeprav je s človeškega vidika razumljivo, da si vsak želi dobiti takšnega soseda, ki bi ustrezal njegovi predstavi o dobrem sosedu, pa je splošno znano, da to ni vselej uresničljivo. Subjektivna predstava pojma 'dobri sosed' je tudi lahko povsem različna od objektivne presoje. Pri tem je lahko še posebej sporno vnaprejšnje obsojanje ravnanj, ki se sploh še niso zgodila,« so zapisali v včerajšnji izjavi za javnost. Dodali so, da so lani nekaj stanovalcev z Mariborske ceste že preselili drugam, pa se doslej še nihče od sosedov ni pritožil. Občina bo torej Rome preselila v Trnovlje in pričakuje, da zaradi tega ne bo težav. Če pa se bodo zadeve zapletle, bo morala ukrepati v okviru svojih pristojnosti, tako kot bodo morali ukrepati policija in drugi državni organi.