Celje. »Zadnji dve leti sta bili najtežji v mojem življenju. Vzeli so mi vnuka in poskušali vzeti tudi dostojanstvo. Obtožili so me, da sem spolno zlorabljala svojo malo vnukinjo. Česa hujšega mi ne bi mogli storiti,« pravi M. S. iz okolice Celja. Njenega polnega imena zaradi zaščite otrok ne bomo objavili. Že dve leti se zaman bori za svoja mladoletna vnuka, ki ju je Center za socialno delo Celje namestil v rejniško družino. Kljub temu da je uspešno prestala prostovoljno poligrafsko testiranje, da je tožilstvo ovrglo vse sume spolne zlorabe in da je sodni izvedenec ocenil, da je osebnostno povsem primerna in sposobna skrbeti za svoja vnuka, so na CSD Celje naredili po svoje. Otroka so v četrtek iz rejniške družine, ki se je z M. S. zapletla v spor in v kateri so se dogajale skrajno nedopustne stvari, premestili k drugim rejnikom.
M. S. ne more verjeti, da so na CSD Celje zaradi osebnih zamer zavestno pozabili na koristi otrok. »Zamerila sem se jim, ker sem včasih uporabila ostre in tudi neprimerne besede. Če ti nekdo vzame otroka, ki ti pomenita vse na svetu, in če te nekdo obtoži tako podlih in gnusnih dejanj, se ti podre svet in ne izbiraš besed. Kljub temu sem zdaj zelo presenečena in razočarana, ker niso upoštevali niti mnenja sodnega izvedenca za klinično psihologijo,« nam je pripovedovala babica, ki se je pred dnevi s pomočjo svoje odvetnice Nataše Freitag iz Celja obrnila na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nusdorfer, hkrati pa je pa na socialno inšpekcijo naslovila prošnjo za prednostno reševanje svoje zadeve oziroma za izredni inšpekcijski nadzor nad delom CSD Celje.
Tožilstvo zavrglo ovadbo
Kalvarija 54-letne ženske se je začela že pred leti, ko sta sin in njegova partnerica povsem odpovedala kot starši. Sin je bil zasvojen z drogami, njegova partnerica pa z alkoholom. M. S. je veliko prejokala in si po svojih močeh prizadevala, da bi rešila mlado družino. Bila je prepričana, da ji pri tem lahko pomagajo samo na centru za socialno delo v Celju.
Deklica je bila stara dve leti in pol, deček pa komaj mesec dni, ko se je v stiski obrnila na socialno delavko in jo prosila za pomoč. Želela si je, da bi sin in partnerica odšla na zdravljenje in da bi CSD Celje denarni dodatek za otroka nakazoval njej. Starši otrok so namreč ves denar porabili za mamila in pijačo. Deklica je večino časa živela pri njej, dojenček pa je ostal pri materi, vendar je M. S. nenehno preverjala, kako se mu godi. Ko so na CSD izvedeli, kaj se dogaja, so oba otroka čez noč premestili v rejniško družino, in to kljub temu, da jih je babica rotila, naj ju zaupajo njej v varstvo. Vse prošnje, da bi postala njuna rejnica oziroma skrbnica, so bile zaman. Še več. S svojim nastopom in ostrimi besedami se je strokovnim delavkam očitno tako zelo zamerila, da so ji otroka dovolili videti samo po eno uro na mesec, in še to pod nadzorom v njihovih službenih prostorih.
Tako ji ni preostalo drugega, kot da je najela odvetnico in se z njeno pomočjo začela boriti. Dosegla je, so ji dovolili nekoliko več stikov z otrokoma, vendar je to trajalo samo kratek čas. Rejnica je namreč socialnim delavkam dejala, da stiki z babico slabo vplivajo na deklico. Govorila jim je, da babica po njenem mnenju deklico spolno zlorablja. Ker je otrok res govoril čudne stvari, je CSD Celje babici takoj prepovedal vse stike. Vse skupaj je bilo zelo čudno, saj naj bi, če bi zgodba rejnice držala, babica zlorabljala otroka v prisotnosti dveh strokovnih delavk, ki so nadzirale srečanja. Obtožbe so bile torej že na prvi pogled skregane z zdravo pametjo. Ko je izvedenec tudi na sodišču povedal, da je babica povsem normalna in ljubeča oseba ter da je deklica o spolnih zlorabah govorila samo zato, ker so ji to sugerirali v rejniški družini, bi se ji vodstvo CSD Celje moralo vsaj opravičiti, proti rejniški družini pa ustrezno ukrepati. Vendar niso.
»Ko sem izvedela, česa me obtožujejo, mi je skoraj počilo srce. Niti največjemu sovražniku ne privoščim, da bi se mu zgodilo to, kar se je zgodilo meni. To je bilo res podlo in nedopustno,« pravi M. S. v solzah. Nekoliko lažje ji je bilo, ko je celjska okrožna državna tožilka Marjeta Kreča ovadbo zaradi suma storitve spolne zlorabe letos aprila zavrgla in ko je izvedenec povedal, da imata babica in deklica lep odnos, da bi bilo dobro, da bi bili pogosteje skupaj, in da ni potrebno, da se srečujeta pod nadzorom socialnih delavk.
Sodnega izvedenca na CSD niso upoštevali
Čeprav je izvedenec mnenje izdelal zaradi vprašanj, povezanih s stiki, pa je marca letos na sodišču v Celju kljub temu posebej poudaril, da bo za otroka, zlasti za deklico, manj stresno, če ju bodo premestili k babici kot pa v drugo rejniško družino. Da je M. S. sposobna ustrezno poskrbeti za oba vnuka, je na podlagi osebnega pregleda ocenil tudi psiholog CSD Celje Matej Žnuderl, medtem ko je psihologinja Irena Muršič, ki prav tako dela na CSD Celje, brez pregleda in samo na podlagi opažanj drugih ljudi izdelala povsem drugačno mnenje.
Ko se je vodstvo CSD Celje odločalo o prihodnosti otrok, je mnenja izvedenca Novaka in psihologa Žnuderla povsem spregledalo ter je upoštevalo samo tisto, kar je zapisala psihologinja Muršičeva. Spregledalo je celo priporočila celjske okrožno sodnice, ki je letos obravnavala tožbo dekličinega in fantkovega očeta, ki je na zdravljenju in je na sodišču zahteval, da se otroka iz rejniške družine premestita k njegovi mami M. S. Ker po zakonodaji starši ne morejo zahtevati, naj njihove otroke premestijo k tretji osebi, in ker je bilo še nekaj drugih procesnih ovir, sodišče tožbe ni moglo obravnavati in jo je zavrglo. Sodnica, ki je vodila postopek, je kljub temu v obrazložitvi CSD Celje opomnila, naj pred določitvijo novega rejnika nikar ne spregledajo izvedeniškega mnenja dr. Ivana Novaka in naj po potrebi pridobijo še kakšno drugo mnenje izvedenca. Kljub vsemu je CSD Celje vztrajal pri svojem in odločil o premestitvi otrok v novo rejniško družino, ne k babici.
Čeprav je direktorica Olga Bezenšek Lalić odvetnici Freitagovi v telefonskem pogovoru zagotovila, da bo babico pregledala še sodna izvedenka psihiatrične stroke dr. Martina Tomori, je obljubo snedla. Kasneje ji je sporočila, da so si na CSD glede Tomorijeve pač premislili in da je po njihovem mnenju najbolje, da gresta otroka v drugo rejniško družino, pa čeprav bo to po mnenju izvedenca Novaka povzročilo nepopravljivo škodo za njun psihofizični razvoj.
Direktorica Bezenšek-Lalićeva je posebej za Dnevnik pojasnila, da CSD Celje pri svoji odločitvi ni sledil izključno izvedeniškem mnenju, ki je bilo izdelano za potrebe odločanja o stikih na sodišču, ampak je upošteval tudi druge okoliščine za zagotavljanje optimalnega psihosocialnega razvoja otrok.
Zdaj je na potezi socialna inšpekcija
Na posebno vprašanje, kako bodo ukrepali proti rejnici, ki si je na račun babice izmislila tako grobe laži in otroka pregovarjala, naj govori o spolnih zlorabah, pa je direktorica odgovorila: »CSD ne razpolaga z nobenimi dokazi, da je rejnica zlorabila svoj položaj in sugestibilno delovala na otroke. Nasprotno. Rejnica je upoštevala navodila centra, ravnala po zakonih in center obveščala o vseh zaznanih okoliščinah, ki bi nakazovale na ogroženost otroka.«
Za mnenje smo prosili tudi v. d. glavnega inšpektorja RS za delo Natašo Trček, ki po hitrem pregledu dokumentacije meni, da CDS Celje v tej rejniški zadevi ni ukrepal nepravilno. Inšpekcija je prošnjo odvetnice in M. S. prejela skoraj sočasno z našim vprašanjem, tako da zadeve vendarle še ni podrobno preučila. »CSD je v skladu z zakonodajo in strokovnimi načini dela pri obravnavi tovrstnih družinskih problemov vedno dolžan slediti največji koristi za otroka, ne pa koristi in željam stare mame. Po tistem, kar smo doslej videli, je tako tudi odločal v tej zadevi,« meni Trčkova. Pojasnila je še, da bo socialna inšpekcija prijavo odvetnice Freitagove vsekakor preučila in temeljito pregledala celotno dokumentacijo CSD Celje, ni pa nujno, da bo uvedla tudi inšpekcijski nadzor.