Celje.Po dveh letih delovanja se waldorfska šola iz Celja seli v šest kilometrov oddaljen Žalec. Čeprav so starši in učitelji imeli veliko željo, da šola ostane v Celju, niso nikjer našli prostorov, ki bi bili primerni za izobraževanje in bi bili tudi dovolj veliki za vedno večje število vpisanih otrok. Ko so septembra 2011 začeli pouk, so imeli 15 prvošolčkov in tri zaposlene, za prihodnje šolsko leto pa imajo v prvi triadi vpisanih že 72 otrok.

»To, da se selimo v Žalec, niti slučajno ne pomeni, da smo nad tem razočarani. Veselimo se prostorov v ljudski univerzi, kjer bomo imeli na voljo tudi telovadnico, evritmijsko dvorano, zagrajeno zeleno zunanjo površino. Nadejamo se še vrta in njive,« je povedal ravnatelj Boštjan Štrajhar, medtem ko se starši že povezujejo med sabo, da bi rešili težave s prevozom.

Na Celjskem še orjejo ledino

Šolo obiskujejo otroci iz štirinajstih občin, največ pa jih je ravno iz Celja. V Žalcu bodo jeseni odprli tudi waldorfski vrtec Savinja, v katerem bo za zdaj 19 otrok različnih starosti. Seveda se povečuje tudi število zaposlenih. Jeseni predlani so začeli s tremi zaposlenimi, letos bo strokovna ekipa, ki stavi na pomembnost samovzgoje, štela že deset ljudi.

»Izjemno smo veseli, da imamo po dveh letih delovanja že več kot sedemdeset otrok. Navdušeni smo ne samo v zbornici, ampak tudi starši, brez katerih se ta zgodba sploh ne bi začela pisati. V Celje nismo prišli zato, ker bi sami to želeli, ampak zato, ker so nas starši povabili. Res pa je, da je v Ljubljani, kjer so lani praznovali že dvajsetletnico delovanja, drugače kot pri nas, kjer še vedno orjemo ledino.« Waldorfsko pedagogiko laiki še vedno zmotno povezujejo s cerkvijo oziroma s pedagogiko Marije Montessori in ne vedo, da ima v tujini že stoletno zgodovino.

»Počasi vendarle prihajamo v obdobje, ko vse več ljudi prepoznava, da človek ni zgolj sofisticirano fizično bitje, kateremu je bistvo užitek. Prav takšno mišljenje je ustvarilo krizo, v kateri smo danes. Če bi imeli vsi otroci tega planeta možnost negovati potenciale, s katerimi so se rodili, bi bil vsak posameznik delček velikega, urejena mozaika. Naloga učitelja pa je seveda prepoznati, negovati in povzdigniti tisto, kar mladi idealisti prinesejo s seboj,« je prepričan Štrajhar, ki je oster nasprotnik zgodnjega opismenjevanja v predšolskem obdobju.

Namesto računov potrebujejo pravljice

To, da v nekaterih vrtcih otroke učijo pisanja, branja in računanja, po njegovem mnenju ni nič drugega kot zloraba otrok. Po njegovem mnenju bi morali vsi vzgojitelji v vrtcih dosledneje upoštevati naravne otrokove razvojne faze in jih ne bi smela zaslepiti škodljiva tekmovalnost. »Predšolski otroci v svojih majhnih možganih nimajo vzpostavljenih vseh nevrotransmiterjev, da bi lahko sedeli za mizo, gledali črke, jih ponavljali in jih pisali na papir. Da je zgodnja intelektualizacija škodljiva, dokazujejo tudi nevrološke znanstvene raziskave in čudi me, da ljudje tudi tem raziskavam ne verjamejo. Otrok v tem obdobju potrebuje igro, ljubezen, ljubečo oskrbo in pravljični svet, ki je zanj še posebej pomemben. Če ga bo imel, bo vzpostavil dober, pozitiven temelj, ki mu bo kasneje v odraslem obdobju pomagal skozi vse krize,« je prepričan ravnatelj waldorfske šole.gm