A da številke niso preveč zagrenile pogovora mladih, so poskrbeli študenti sami, ki so v razpravi pokazali, da bi delali tudi tisto, za kar se niso izobrazili. 26-letna Celjanka Manja DelNegro je poizkusila že marsikaj. Je aranžerski tehnik, nato je študirala dizajn notranje opreme, za katerega piše diplomo. Medtem je naredila tečaj za bolničarko, kar je povezano z podjetjem, ki ga je ustanovila pred petimi leti. Podjetje nudi neurgentne reševalne prevoze. Ker se je letos še zaostrila politika podeljevanja koncesije za opravljanje dejavnosti, se je s sodelavci odločila, da podjetje zapre. Zato bo kmalu postala aktivna iskalka zaposlitve. Vendar pri iskanju ne bo izbirčna, ampak se bo prilagajala trgu dela.
Ni več prostih delovnih mest, delovna mesta je potrebno ustvariti
Rumbakovi se zdi vprašanje, kje so zaposlitve za mlade diplomante v celjski regiji, preozko. Opozorila je, da so »že pred 20 in 30 leti mladi iskali priložnost izven lokalnih meja, se selili v druge regije in države. Vsi mladi Celjani ne bodo našli zaposlitev v lokalnem okolju.« Tako kot je ni našla Maša Šolinc, medijska načrtovalka, ki je zaposlena v Ljubljani. »Sprva te daljša vožnja ne moti preveč, zdaj, ko delovnik ne traja le osem ur, mi je žal izgubljenega časa.« Rumbakova opaža, da so se mladi razvadili, ko izbirajo kraj zaposlitve. »Včasih sta bili univerzi samo v Ljubljani in Mariboru ter so se mladi študenti že med študijem usmerjali v iskanje službe širše po Sloveniji. Zdaj imamo fakulteto skoraj v vsaki slovenski vasi in večina pričakuje, da bodo našli zaposlitev čim bližje.«
Delovna mesta mlade ne čakajo. Mladi morajo izpopolnjevati dodatne veščine in biti aktivni. Pred leti so podjetja na Zavodu prosila za delavce, danes pa iskalci zaposlitve ponujajo svoje storitve, da bi prišli v podjetja. Prek usposabljanja, praks se dokažejo delodajalcu, ki načrtno za njih ustvari delovno mesto. To je potrdil tudi Srečko Gorenjak iz celjskega podjetja Cetis: »Danes ni dovolj, da samo čakaš na prosta objavljena delovna mesta. Pojdi do podjetja, najdi kakšno težavo in predlagaj rešitev zanjo.« V podjetju so opazili, da se je starostna struktura v družbi v 20-ih letih povišala za pet let. Zato se bodo v Cetisu lotili pomlajevanja zaposlitvenega kadra.
Prilagodljivost pogoj za zaposlitev
»V našem podjetju nimamo potreb le po študentih, temveč tudi po nižje izobraženih kadrih. Slovenski izobraževalni sistem ni prilagodljiv na gospodarske potrebe. Zelo potreben poklic v našem podjetju – poklic tiskarja – izumira, ker se zanj redki odločajo in zaradi digitalne revolucije.« Mladim zato ponujajo prekvalifikacijo dela. Poudarjajo znanje tujih jezikov, saj se širijo na tuje trge. Pomagajo jim razvijati ideje. S sodelovanjem v podjetju jim omogočijo raziskovanje, potrebno za pisanje diplomskih nalog, magisterijev in doktoratov. Z njihovo pomočjo in pomočjo evropskih finančnih sredstev razvijajo ideje, ki bi jih lahko prenesli na delo v podjetju.
Mag. Aleš Gabršček iz celjskega podjetja EKO Plus je v trenutnem položaju mladih na trgu dela le izpostavil pozitivno stran: »Kot diplomiranec se težje zaposlite na želeno, po možnosti vodilno delovno mesto, a namesto tega začnete na dnu izbrane panoge.« Le s poznavanjem celotne panoge, od proizvodnje do pisarne, lahko delate suvereno in strokovno, dodaja. Pri uspehu v poslovnem svetu so za Gabrščka pomembne tri stvari: znanje, izkušnje in poznanstva.
»Če se že radi zgledujemo po tujini, kakšne so pri njih plače, se zgledujmo tudi po tem, da je prilagodljivost mladih v tujini večja, saj zamenjajo okoli šest služb in ne ostajajo zasidrani v enem poklicu,« je opozorila Rumbakova. Svetuje, da mladi sprejmejo čim več raznolikih del, so kreativni in začnejo nižje na poklicni poti. »Prihodnost nikakor ni črna, ampak treba bo pogledati čez celjske planke. Zaposlitve za vse ni in je tudi v nekaj prihodnjih letih ne bo.« Priložnosti pa se skrivajo v samostojni poslovni poti, socialnem podjetništvu in javnih delih.