Nekatera gospodinjstva zgornje Dravske doline so v minulih dneh prejela zloženko, s katero občina Radlje ob Dravi kot nosilka projekta skupaj s koordinatorjem, družbo Daro, osvešča prebivalce o začetku, pomenu in poteku največjega, kar 37 milijonov evrov vrednega projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Drave. Poleg radeljske v projektu sodelujejo še občine Dravograd, Muta, Vuzenica in Selnica ob Dravi. Na njihovem območju naj bi do leta 2015 zgradili več kot 33 kilometrov novih kanalizacijskih vodov in tri čistilne naprave. Od omenjenega projekta, v katerem kot izvajalec del sodeluje tudi podjetje Riko, njihov glavni podizvajalec pa je murskosoboško podjetje Pomgrad, naj bi imelo korist več kot 21.000 prebivalcev. A ti se, kot opozarjajo naši viri, ne zavedajo, da jih bo zaradi tega projekta v prihodnjih letih še močno bolela glava.
»Prav je, da so ljudje končno dobili nekaj informacij o tem projektu, a se bojim, da vsebina marsikomu ni razumljiva. Oznake jaškov ljudem bolj malo povedo. Sploh pa teh zloženk niso dobili vsi,« pravi podžupan občine Muta Mirko Vošner. Dodaja, da je v Sloveniji zelo popularno govoriti o projektih, za katere uspejo pridobiti evropski denar, nekaj pa ga primakne še država. To vse se lepo sliši, a ko bodo v Bruslju in Ljubljani zahtevali, da občina k projektu primakne 20 odstotkov lastnih sredstev, se Vošner boji, da ne bo ostalo pri 20, pač pa bo hitro poskočilo na 30 ali celo 40 odstotkov, tega denarja pa, pravi, občina nima. »Trenutno vsi mahajo s korenčki, a nihče ne pove, da nas čaka tudi palica. In ura resnice bo prišla, ko bo projekt končan in bo treba narediti nov obračun komunalnega prispevka, ki ga bodo dolžni plačati občani. Takrat bomo zagotovo priča revoltu ljudi, ki ne bodo razumeli, da bo treba za zeleno Dravo seči globoko v žep. In računi bodo, ko bodo izstavljeni, znašali tudi nekaj tisoč evrov,« opozarja Vošner. Pravi, da občine občanom večinoma to zamolčijo, da jih ne bi po nepotrebnem vznemirjali, s čimer pa se gredo neko lažno solidarnost in zgolj tiščijo glavo v pesek. Mnoge pa čudi tudi, da se je na razpis za izvajalca v Radljah in Dravogradu edino prijavilo in bilo tudi izbrano podjetje Riko, v lasti Janeza Škrabca, čeprav bi, tako naši viri, lahko pri projektu sodelovalo še več drugih podjetij.
Sahornik v konfliktu interesov?
Na zloženkah, ki so jih prejela nekatera gospodinjstva, je kot koordinator projekta navedena družba Daro, katere lastnik je Darko Sahornik, ki pa je na Muti tako občinski svetnik kot tudi predsednik odbora za ekologijo, komunalno in cestno gospodarstvo. To pa je zmotilo tiste, ki vedo, da je Sahornika ravno zaradi konflikta interesov že leta 2008 obravnavala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Takrat so zapisali, da bi se moral Sahornik bodisi odpovedati funkciji svetnika bodisi koordinatorja v omenjenem projektu, ki se je začel že leta 2006. Prav tako bi se moral izločiti iz vseh obravnav na občinskem svetu občine Muta in odbora za ekologijo, komunalno in cestno gospodarstvo, kjer razpravljajo in odločajo o zadevah, povezanih z omenjenim projektom. A kaže, da se je Sahornik na mnenje KPK doslej požvižgal, saj je še vedno tako svetnik kot tudi koordinator projekta in kot tak aktivno sodeluje in glasuje na vseh sestankih, odborih in sejah, kjer je govora o tem projektu. Da to drži, nam je potrdil tudi župan občine Muta Boris Kralj, to pa je razvidno tudi iz vseh dosedanjih zapisnikov sej in odborov.
