Bohinjski župan Franc Kramar je opozoril, da imajo v Bohinju že 32 let samo prepovedi zaradi lege v TNP. »To je boj Don Kihota z mlini na veter,« je poudaril o vsem trudu, ki so ga že vložili, da bi dosegli boljše pogoje za gospodarjenje ter spomnil tudi na zahteve krajanov o izločitvi poseljenih vasi iz parka. »Zakon ni narejen za ljudi v parku, ampak za varovanje ptic, rožic in zveri v parku,« je poudaril.

Pahor pa je ob tem zagotovil, da to ni namen zakona in da če ta ne služi varovanju okolja sočasno s trajnostnim razvojem in sobivanjem, se lahko tudi spremeni. »Če ne boste tukaj zadovoljno živeli, potem je zakon zgrešil svoj cilj,« je predsednik povedal Bohinjcem in jih pozval, naj oblikujejo predloge za spremembo zakona. Te naj bi občina pristojnemu ministrstvu posredovala v začetku septembra.

Predstavniki šestih agrarnih skupnosti v Bohinju so danes predsednika že seznanili z najpogostejšimi težavami, ki jih imajo njihovi člani zaradi lege zemljišč v TNP. Normalno gospodarjenje je zaradi tega močno omejeno. Zato so predlagali ponovni pregled zemljiške knjige in prilagoditev varovanih območjih TNP, da bodo imeli vsi lastniki zemljišč enako možnost gospodarjenja s svojo lastnino.

Za kmetovanje je v zakonu precej izjem

Marija Markeš iz direktorata za okolje na ministrstvu za kmetijstvo in okolje je na drugi strani pojasnila, da je za kmetovanje v zakonu precej izjem, tudi za gradnjo ustreznih objektov na planinah. »Če se je nekje zalomilo in so res težave, pa se lahko zakon tudi spremeni,« je povedala in pozvala kmetovalce in agrarne skupnosti, da na ministrstvo pridejo s konkretnimi težavami.

Potrebno je najti konkretne rešitve za konkretne težave, je pojasnila tudi državna sekretarka za okolje Andreja Jerina. »Po naši oceni sicer velikokrat ne gre dejansko za zakonske omejitve, ampak za vprašanja, kako znotraj njih najti rešitve,« je poudarila in povedala, da so tudi spodbude s področja razvoja podeželja in regionalnega razvoja območjem znotraj parka na voljo, a ni dovolj predlogov s terena.

Bohinjci so sicer danes predsedniku in ekipi ministrstva za kmetijstvo in okolje nanizali še vrsto drugih problemov, povezanih z zakonom o TNP. Izpostavili so problem 400 črnih gradenj, ki se po uredbi o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v TNP rušijo. V občini želijo, da bi se ta uredbe odpravila, saj naj bi bila sprejeta na nezakonit način.