Predlani drevesa zgrmela na avtomobile
Nazadnje se je podobno grozeč podor dreves zgodil 25. julija 2011, ko se je zaradi razmočenosti tal porušilo dobrih 100 let staro drevo in podrlo še sedem brez. Vsa drevesa so zatem zgrmela na pločnik in cestišče Ulice heroja Staneta, kjer so poškodovala tri parkirana vozila.
Arboristka Tanja Grmovšek je tistikrat opozorila na otožno dejstvo, da nameni Mestna občina Maribor bistveno premalo denarja vzdrževanju dreves. Zdaj niso razmere nič boljše, kvečjemu so se poslabšale. »V minulih dveh letih se na področju preventivne zamenjave drevesnega fonda ni storilo praktično nič,« je kritična Grmovškova.
Da je padla smreka v sebi skrivala potencialno nevarnost, bi lahko strokovnjak ugotovil zgolj s pomočjo zelo zahtevnega pregleda. O trdnosti drevesa namreč ni mogoče soditi zgolj po njegovi zunanjosti. Podrta smreka je imela vitalen in zdrav videz, dejansko pa je njeno deblo že povsem razjedla trohnoba.
Verjetnost, da je v parku še več bolehnih listavcev in iglavcev, je precejšnja, nam je razložila arboristka in nas opomnila na podatek, da so večino izmed približno 1500 dreves v mestnem parku zasadili pred več kot 130 leti. Vsako padlo drevo pa še zaostruje varnostne razmere, ker se poslabša stabilnost vseh sosednjih dreves, saj postanejo bolj občutljiva na močne sunke vetra. Tudi zato bi bila nujna celostna obravnava mestnih parkovnih površin. Pred nedavnim je bila opravljena obsežna študija vseh petih mariborskih parkov, spisali so tudi register najstarejših dreves. »Nedopustno je, da se drevesa zrušijo sama od sebe,« je opozorila.
Davno storjene ključne napake
Po oceni Grmovškove so bile ključne napake storjene že pred davnimi časi. Skrbniki parka bi morali zredčiti številne nasade, ko so bila drevesa še mlada. Takšna priporočila je zasledila že v člankih iz 20. let prejšnjega stoletja, vendar jih niso nikoli izvedli. Zdaj je že prepozno, ker so vsa drevesa enako stara in bi s podiranjem dreves zgolj poslabšali statiko celotnega sestoja. Vendar bo treba nekaj storiti, če bo hotelo mesto preprečiti, da se mestni park ne spremeni v trajno smrtno nevarno cono. »Preventivno bi morali posekati vse smreke pri otroškem igrišču, zamenjati bi bilo treba tudi sestoje belih gabrov in divjih kostanjev,« nas je poučila arboristka.
