EPK je najbolj prepoznavna blagovna znamka na področju kulture v Evropi, med drugim se je v ta projekt povezalo več kot 400 institucij, kar je zagotovo platforma, na kateri velja graditi še naprej, je povedala generalna direktorica zavoda Suzana Žilič Fišer. "Jasno je, da 31. decembra 2012 ne moremo kar zapreti vrat in iti domov," je dodala in poudarila, da so zaključne aktivnosti, kot sta evalvacija programskih vsebin in zaključni račun, sestavni del projekta.
Zato se ji zdi nerazumljivo, da se deležniki umikajo financiranju zavoda v letošnjem letu. Po besedah Mogeta ima zavod od pričakovanih 1,2 milijona evrov zaenkrat na voljo le 350.000 evrov, kolikor mu je ostalo od lani, ter 235.500 evrov od Mestne občine Maribor. Slednja naj bi po sprejetju občinskega proračuna svoj prispevek zvišala na 345.000 evrov, partnerske občine so obljubile skupno 100.000 evrov.
Država letos ne bo prispevala niti evra
Država, ki je lani prispevala polovico sredstev za EPK, letos ne bo prispevala niti evra. Kot so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, za to nimajo predvidenih sredstev. "Javni zavod EPK Maribor 2012 je občinski javni zavod. Osnovni namen, zaradi katerega je bil ustanovljen, je bil s koncem leta izčrpan, tako določa tudi ustanovni akt javnega zavoda, v skladu s katerim javni zavod po zaključku tekočih poslov preneha," so navedli.
Predsednik sveta zavoda Moge se s tem ne strinja. "Ni bila Mestna občina Maribor tista, ki je vložila kandidaturo za EPK, ampak država, zato bi morala pokazati več razumevanja za zaključevanje tega projekta," je menil.
Niti država niti občine še niso dorekle, kako zagotoviti dolgoročne učinke EPK za vzhodno kohezijsko regijo
Prav tako je ogorčen, ker niti država niti občine še niso dorekle, kako zagotoviti dolgoročne učinke EPK za vzhodno kohezijsko regijo. Sami so že lani pripravili predlog, da aktivnosti pelje naprej manjša institucija, imenovana Stičišče Kulturreg, a so zaenkrat prejeli odgovor le s strani Ptuja, ki je predlog podprl.
Na ministrstvu odgovarjajo, da se morajo ustanovitelji sami odločiti, katera oblika se jim zdi najprimernejša glede na vsebino, ki jo bodo podpirali. "Glede na pravnoorganizacijsko obliko in vsebino bo subjekt sicer lahko kandidiral na razpisih ministrstva, na katerih bo izpolnjeval pogoje, ki so v zaostreni finančni situaciji seveda strožji," so dodali.
Še vedno tudi ni znano, kaj bo v Vetrinjskem dvoru, ko preneha obstajati zavod Maribor 2012.
