Projekt se imenuje Stičišče inovacij Mestne občine Maribor (Simom), ki naj bi naselilo izpraznjen galenski laboratorij Mariborskih lekarn. Sporni elaborati, ki jih je izdelalo nepremičninsko podjetje Amevi, v obravnavanem dokumentu identifikacije investicijskega projekta, niso omenjeni niti z besedo. Tudi pojem »coworking« v dokumentu, ki ga bodo mestni svetniki obravnavali na današnji seji, ni niti enkrat zabeležen.
Posel za podjetje brez referenc
Dnevnik je novembra lani analiziral posel, ki ga je na vse prej kot transparenten in smotrn način izpeljalo vodstvo Mestne občine Maribor. Posel izdelave omenjenih elaboratov je občina maja 2013 oddala nepremičninskemu podjetju Amevi, ki za področje coworkinga nima nobenih referenc. Cena posameznega elaborata je bila za nekaj evrov pod zakonsko mejo, ki določa, kdaj mora javna ustanova izpeljati javno zbiranje ponudb.
Občina je zato lahko po svojem izboru povabila tiste, ki so po njeni oceni najprimernejši za izvedbo javnega naročila. Ponudbo je poslala Ameviju in še dvema pravnima osebama. Avtoprevozništvo Jurkec iz Cerkvenjaka je ponudilo ceno 14.000 evrov za posamezni elaborat, Ganit Sistemi iz Vidma pri Ptuju, ki so registrirani za posredništvo pri prodaji lesa in gradbenega materiala, pa so hoteli zaračunati 15.870 evrov. Z Iniciativo Coworking Slovenia, ki je doma in v tujini v minulih letih zbrala največ izkušenj in referenc s tega področja, nikoli niso navezali stikov.
Ko so ti elaborati postali javnosti dostopni, so v kabinetu župana Andreja Fištravca zatrjevali, da so Amevijevi dokumenti, pod katere se je podpisal Matej Moharić, ključna podlaga za zagon skupnega projekta, s katerim bo občina kandidirala za 2,3 milijona evrov iz kohezijskih skladov. Ti načrti so predvidevali ureditev podjetniškega coworking centra v bivšem laboratoriju v Tkalskem prehodu. Že novembrska poizvedovanja pa so razkrila, da delovna skupina, ki je pripravljala te načrte, ni nikoli videla ali obravnavala Amevijevih elaboratov.
Projekt Izven škatle
Naložba v Simom je zdaj ocenjena malenkost nižje, na približno 2,2 milijona evrov. 70 odstotkov tega zneska si občinarji obetajo pridobiti na osmem pozivu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo objavljen marca in na katerem bo država razdelila še zadnje neporabljene milijone evrov iz iztekajoče se evropske finančne perspektive.
Identifikacijski dokument, ki ga je za občino izdelalo projektantsko podjetje Proplus, navaja, da je namen projekta Simom povečati inovacijske sposobnosti v Mariboru. »Strategija razvoja Maribora 2030 opredeljuje inoviranje kot podlago gospodarskega in družbenega razvoja. Mestna občina Maribor se sooča z recesijo, ki se kaže v pomanjkanju delovnih mest, visokem deležu mladih brezposelnih, odlivu perspektivnega kadra v tujino, selitvi podjetij in delavcev čez mejo,« so zapisali.
Simom naj bi pomagal ustaviti ta negativna gibanja. Povezoval naj bi ključne deležnike na področju inoviranja in bi podpiral razvoj (socialnega) podjetništva. Oblikoval in izvajal naj bi programe inoviranja, ki bodo prilagojeni urbanemu okolju, že dve leti po zagonu Simoma pa naj bi novo zaposlitev dobilo vsaj 40 mladih.
V Stičišču inovacij naj bi se med drugim izvajal tudi program Izven škatle (Out of the Box), ki naj bi spodbujal podjetniško miselnost mariborskih diplomantov. Potekale naj bi tudi promocije socialnega podjetništva, družbenega inoviranja, aktiviranja prebivalstva in mreženja. Vse predvidene programe naj bi začeli pripravljati že junija letos, primopredaja prenovljene stavbe pa je načrtovana za avgust.
Kaj o Fištravčevem projektu menijo mestni svetniki, bo znano danes. Po nekaterih neuradnih informacijah ne kaže pričakovati njihove pretirane navdušenosti.