Mestna občina Maribor je v začetku oktobra prijavila projekt obnove vzhodnega dela mariborskega gradu na tretji javni razpis ministrstva za kulturo za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo. Med 57 prijavljenimi projekti je bilo za sofinanciranje izbranih le šest. Na spisku, ki ga je 17. decembra objavilo ministrstvo, je bil med izbranci tudi projekt mariborski grad. Zbral je 85 od možnih 100 točk.

Šest dni kasneje so na občini prejeli pošto iz Ljubljane. Vsebina dopisa je zaprepadla župana Andreja Fištravca. Ministrstvo za kulturo mu je namreč poslalo sklep, iz katerega izhaja, da Maribor ne bo prejel obetanega denarja iz evropskih skladov, češ, da je projekt zbral le 75 točk. Iz županovega kabineta so včeraj sporočili, da so ministrstvo že prosili za vpogled v razpisno dokumentacijo, župan pa bo predvidoma v ponedeljek uskladil sestanek z ministrom Urošem Grilcem.

Celotna vrednost tretje faze prenove gradu je ocenjena na približno štiri milijone evrov, projekt naj bi bil udejanjen do konca leta 2015, ko bi v Pokrajinskem muzeju Maribor že morali pričeti izvajati nove programe žive dediščine.

Po tretji fazi prenove naj bi mariborski grad postal sodobni muzej s knjigarno, trgovino in kavarno. »Mestna občina Maribor se zaveda izjemnega pomena obnove mariborskega gradu, saj bi ta aktivno prispevala k razvoju turizma, ohranjanju kulturne dediščine in razvoju podjetništva v središču mesta, večje število obiskovalcev pa bi prispevalo k razvoju različnih podjetniških iniciativ. Dokončna obnova gradu pa bi zadostila tudi vsem kriterijem kakovostnega varovanja kulturne dediščine,« so še sporočili iz kabineta župana.

Dokončanje prenove mariborskega gradu zamuja od leta 2009, ko sta bili sklenjeni prva in druga faza. Občina je konec leta 2011 že imela od države zagotovljenih 3,4 milijona evropskih evrov, Pokrajinski muzej Maribor pa je v letu evropske prestolnice kulture za obiskovalce zaprl grajsko razstavišče, zato da bi se lahko pričelo z gradbenimi deli. A je bilo vse zaman. Občina se je zapletla pri izvedbi javnih razpisov in je zamudila vse pogodbene roke, po katerih bi moral prenovljeni grad dobiti uporabno dovoljenje najkasneje do 15. junija 2012.

V začetku leta 2012 je nekdanji župan Franc Kangler sicer prosil ministrstvo za podaljšanje izvedbe naložbe, vendar Ljubljana njegovi prošnji ni ugodila. Projekt je s tem doživel tipično mariborski razplet: ministrstvo je oktobra 2012 odstopilo od pogodbe in vrnilo zagotovljeni evropski denar v integralni državni proračun. Direktorici pokrajinskega muzeja Mirjani Koren tak fiasko ni škodil. Prav v času, ko je država odstopila od pogodbe, ji je občina podelila nov petletni direktorski mandat.