Širokokotni vdor v zasebnost
Število dnevnih kršitev se zdaj giba med 1100 in 1300, skupno se je do 28. oktobra v javno-zasebne pasti ujelo že blizu 25.000 voznic in voznikov. Koliko kršiteljev je doslej dobilo plačilni nalog, ni znano. Z občine smo prejeli vzorec naloga. V njem so tri slike prehitrega vozila v različnih povečavah. To je mogoče zato, ker je v radarjih, ki jih je izdelalo nizozemsko podjetje Gatsometer, nameščena širokokotna kamera z goriščno razdaljo 50 milimetrov.
V certifikatu te naprave je priložena tudi vzorčna slika, iz katere je razvidno, da kamera ne zajame v sliko zgolj vozila, temveč tudi celotno okolico z nasprotnim voznim pasom in s pločnikom vred. Te naprave potemtakem teoretično omogočajo zelo globok vdor v zasebnost ljudi. »V bazah podatkov bodo morale biti shranjene izključno slike vozil, vse drugo morajo zbrisati,« poudarja informacijska pooblaščenka.
Pirc-Musarjeva bo v kratkem prišla v Maribor. Posebno pozornost bo namenila načelu sorazmernosti. »Javno-zasebni partner je bil očitno tisti, ki je odločil, kje bodo postavljeni nadzorni sistemi in koliko jih bo. Kot kaže, namerava z njimi izvajati nadzor 24 ur na dan in sedem dni na teden. To absolutno ni v skladu z omenjenim načelom,« je izpostavila Pirc-Musarjeva.
Hongkong kupil 77 cenejših naprav, Maribor dobil 46 dražjih
Doslej je veljalo prepričanje, da so Iskra Sistemi v Mariboru namestili zgolj naprave za lov prehitrih voznikov, ne pa tudi načrtovanih 40 naprav za slikanje tistih, ki vozijo v križišče pri rdeči luči. Vendar so te naprave že nameščene. Radarski stolpi so že opremljeni z vso potrebno tehnologijo, ki pa še ni v funkciji, ker takšnega lova kršiteljev naša zakonodaja ne dovoli.
Na spletu je dostopna Gatsometrova študija iz Hongkonga. Sedemmilijonska metropola se je prometnega kaosa lotila z namestitvijo 77 naprav v 75 križiščih. Za primerjavo: v skoraj 80-krat manjšem Mariboru je v 24 križiščih nameščenih 46 Gatsometrovih stolpov. Pri tem velja omeniti, da se je Hongkong odločil za cenejši model in ni kupil tako imenovanih monolitov, ki zdaj strašijo po Mariboru in stanejo vsak med 30.000 in 50.000 evrov.
Nizozemci se čudijo štajerskemu besu
»Vsekakor nas preseneča negativen odziv v Mariboru. Najbrž je to posledica dejstva, da je investitor zasebnik,« je Dnevniku dejal Neville Warmink iz družbe Gatsometer. Po njegovih besedah je bil mariborski projekt tudi zanje neobičajen, saj prekrškovne sisteme v Evropi praviloma namešča državna ali deželna oblast.
Ko smo mu pojasnili, kaj jezi Mariborčane, in mu omenili dejstvo, da 92 odstotkov prihodkov z naslova pobranih kazni pobere zasebnik, mu je upor postal bolj razumljiv. »V ZDA mi je znanih nekaj primerov, ko so zasebniki namestili naše nadzorne sisteme. Vendar ne dobijo 92 odstotkov pobranih kazni. Številka je bližje tistemu odstotku, ki ga dobi vaša občina,« nam je razložil Warmink.
O radarjih sprva ni bilo govora
Zaradi razvpitih »lačnih francev« bo danes potekala izredna seja mariborskega mestnega sveta. Med najbolj spornimi točkami tega javno-zasebnega partnerstva predlagatelji iz opozicije izpostavljajo dejstvo, da je bila decembra 2010, ko je mestni svet potrjeval dokument identifikacije investicijskega projekta, njegova vrednost ocenjena na 5,660.838 evrov.
V izvirnem projektu ni bil niti z besedo omenjen nadzor prehitrih voznikov in nadzor vožnje v križišče pri rdeči luči. Prekrškovni sistemi so se prvič pojavili šele v dopolnjenem projektu, ki so ga svetniki potrdili decembra lani. V njem je znesek investicije porasel na kar 29,793.617 evrov, kar je skoraj petkrat več od prvotne napovedi.
